Poslanec SLS Janez Ribič: To niti ni varčevalni zakon, temveč gasilski zakon v smislu zdaj, ko pa res ne gre več, bomo pa samo toliko varčevali, da preživimo skozi leto
Ljubljana, 15. september 2011 – Danes je na 46. izredni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Dovolite, da začnem z omembo nekaterih ukrepov, ki so si jih zastavile druge države po Evropi na področju javnega sektorja in to so podatki stari že več kot leto dni ter so tudi navedene v zakonskem predlogu. Bolgarija_ 15% znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju, 10% znižanje plač javnih uslužbencev, Estonija_ zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi za več kot 10%, Italija_ prepoved zaposlovanja v javnem sektorju do uresničitve predvidenih prihrankov za vsak posamezni organ, Nemčija: do leta 2014 bodo zmanjšali število državnih uradnikov za več kot 10.000, Latvija_ zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju za 30%, zmanjšanje števila državnih agencij s 76 na 25 in tako naprej, da ne naštevam še naprej. S tem navajanjem želimo v SLS prikazati kako resno in kako rigorozno so se tega lotili drugje. Cilj zakona, ki pa ga sprejemamo, ni šele danes proti koncu leta 2011 pa je, če citiram ohraniti obseg izdatkov, na ravni leta 2010 ter v letu 2011 omogočiti izvrševanje proračuna. Torej, to niti ni varčevalni zakon, temveč gasilski zakon v smislu zdaj, ko pa res ne gre več bomo pa samo toliko varčevali, da preživimo skozi leto. Ob tem, da se zakon zavezuje na stanje decembra 2010, medtem ko ste samo v prvi polovici letošnjega leta zaposlili že več kot 2000 novih javnih uslužbencev. Zadnje čase poslušamo razprave o tem, ali imamo javnih uslužbencev preveč ali pa celo manj kot je povprečje v Evropi. Toda ta podatek navsezadnje niti ni pomemben kakšna je primerjava z ostalimi evropskimi državami. Najpomembnejše dejstvo, ki nas mora skrbeti, je, da imamo preprosto težave finančno vzdrževati ta sistem, imamo ureditev, ki jo ne zmore več prenesti slovensko gospodarstvo, je preprosto ne zmorejo več vzdrževati tisti zaposleni v realnem sektorju. Tudi zaradi vzdrževanja takšnega sistema imamo eno najvišjih davčnih obremenitev dela oziroma plač na svetu, močno trpi konkurenčnost gospodarstva in prisiljeni smo opazovati kako najboljša tehnološka podjetja zapuščajo Slovenijo zaradi neprijaznega poslovnega okolja. Zavedati se moramo, da teh 60.000 delovnih mest, ki smo jih izgubili v zadnjih nekaj letih, ne ustvarja več in ne polni proračuna, zato potrebujemo bolj konkretne, bolj radikalne reze. Masa vseh plač v javnem sektorju je namreč sestavljena iz dveh spremenljivk, ena je višina plač, druga pa število zaposlenih. Prepričani smo, da se bomo morali v prihodnje soočiti predvsem s to drugo spremenljivko, torej s številom zaposlenih. Samo neko splošno in linearno nižanje plač javnim uslužbencem vsakih nekaj mesecev daje sicer nekakšen občutek enakost in pravičnosti, vendar kot rečeno, s problemom se bomo morali soočiti na manj priljubljen način, torej z zmanjševanjem števila zaposlenih. Kajti problem javnega sektorja ni v višini plač, temveč v njegovi učinkovitosti glede na razpoložljiva finančna sredstva. V SLS opažamo tudi, da se vzrokov za nekatere vrste zaposlovanja ta zakonski predlog niti ne dotika in jih kot tak tudi ne more odpraviti, če ne posežemo tudi v določene normativna in zakonska določila, kako lahko potem zahtevamo prepoved zaposlovanja na mestih, ki so zakonsko opredeljena. Seveda se bo ob vseh mogočih izjemah, ki jih zakon vsebuje, na teh mestih še vedno zaposlovalo, treba bo samo nekoliko več birokracije, da ne rečem nekoliko več iznajdljivosti tistih, ki bodo za nove zaposlitve izdajali soglasja. Poslanci SLS bomo ta predlog interventnih ukrepov podprli, zato ker intervencijo v proračun zahtevamo že cel mandat in želimo pri naših prizadevanjih ostati konsistentni. Čeprav se bojimo, da bodo učinki zakona zaradi neodločnosti predlagatelja zelo skromni, je napredek že, da se je vsaj začelo razmišljati v pravo smer, in da se bo vsaj poskušalo trošiti v okviru razpoložljivih sredstev. V tem vladnem mandatu pa smo se v SLS tudi že naučili razmišljati v kontekstu bolje nekaj kot sploh nič. Vseeno upam, da se zavedate, da ta sprememba zakonodaje niti slučajno še ne rešuje problematike financiranja javnega sektorja.