Poslanec SLS Gvido Kres_ V SLS smo že pred meseci opozarjali, da gre od teh dodatkov le malo v prid mladim policistom na terenu z najnižjimi plačami, katerih je skoraj večina, saj se je ogromno zaposlovalo ravno v zadnjih desetih letih. Večjih kritik zaenkrat vsaj javno nismo imeli možnost slišati, zato si po mnenju poslancev SLS zakon zasluži podporo za nadaljnjo obravnavo.

Ljubljana, 22. september 2011 –  Danes je v nadaljevanju  31. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.

S predlogom Zakona o organiziranosti in delu v policiji obravnavamo prvega izmed dveh zakonov, ki praktično nadomeščata dosedanji Zakon o policiji. Prav zato se bom že v tem stališču večkrat dotikal kar obeh, ker sta definitivno močno povezana. Vseeno bi za začetek povedal, da naj bi bila policija služba, ki služi ljudem in jih varuje ter si pri tem kot organizacija tudi izboljšuje, tako tudi navaja zakonski predlog. Vendar danes smo žal v situaciji, ko država nima niti notranjega ministra, niti generalnega sekretarja in je zelo težko opozarjati na aktualne probleme, o katerih bomo zagotovo spregovorili tudi danes, ko dejansko ni človeka na pristojnem ministrstvu, ki bi nosil odgovornost za prihodnje dogajanje na tem področju. Zato ima sprejemanje teh dveh zakonskih predlogov nekoliko grenak priokus, čeprav moramo v PS SLS priznati, da je iz obeh obravnavanih zakonskih predlogov razvidno, koliko dela je bilo vloženega v ozadju, tudi z vidika temeljnih analiz ureditev v ostalih državah. V PS SLS tako odobravamo usmerjenost obeh zakonov k sledenju uspešnih praks iz tujine. V trenutni zakonski ureditvi namreč poleg Zakona o policiji vse preveč dodatnih podzakonskih aktov, uredb in ostalih pravilnikov, ki so iz tega vidika nesmiselni.

Prva, sicer generalna kritika tega zakonskega predloga je, da v vseh ciljih in načelih veliko govori o decentralizaciji ter avtonomnosti in samostojnosti policijskih uprav. Toda spoštovani, prav ta, zdaj sicer že bivša Vlada RS, je pred nedavnim uspela ukiniti policijske uprave v Krškem, Postojni in Slovenj Gradcu, v skladu s projektom Libra, po našem mnenju popolnoma brez prave argumentacije in dokaj samovoljno. Torej želimo dati več avtonomije policijskim upravam, vendar hkrati nekatere kar ukinjamo. Takšne enostranske odločitve v SLS obžalujemo in jih ocenjujemo kot škodljive in finančne posledice tega zakona so v začetku sicer minimalne in se jih pripisujejo razširitvi pravic iz nezgodnega zavarovanja za dnevno odškodnino. V letu 2014 pa se predvidevajo finančne posledice v višini 3,5 milijona evrov, vendar tudi tukaj že govorimo o plačnih dodatkih. Če se ne motim, so to ravno tisti dodatki, ki jih je ministrstvo že predlagalo pa potem zaradi negativnega odziva, tako nekaterih od nas poslancev kot tudi javnost, predlog umaknila. Že res, da se vse skupaj premika v leto 2014, vendar kdo pa lahko jamči, kakšne bodo razmere takrat in kakšni so razlogi, da je to praktično treba takrat tudi izvajati. V SLS smo že pred meseci opozarjali, da gre od teh dodatkov le malo v prid mladim policistom na terenu, z najnižjimi plačami, katerih je skoraj večina, saj se je ogromno zaposlovalo ravno v zadnjih desetih letih. Zakonski predlog predvideva tudi kazni za reprodukcijo in uporabo firm, oznak in simbolov policije.

Po mnenju PS SLS gre v tem primeru za zelo resno kršitev, tudi s stališča možnosti zlorabe pooblastil uradne osebe, ki ima lahko zelo široke razsežnosti. Zato bi veljalo razmisliti o predpisu ostrejših kazni, saj v SLS ocenjujemo, da se z uniformami in oznakami ter simboli preprosto ni šaliti. V preteklosti je bilo veliko govora okoli imenovanja generalnega direktorja policije. Zakon natančno opredeljuje ta postopek, za imenovanje pa poda mnenje tričlanska komisija. V predlogu zakona je sicer zapisano, da minister Vladi RS v imenovanje ne more predlagati kandidata, za katerega komisija poda mnenje, da ni ustrezen. Sprašujem se, ali ne bi bilo bolje napisati torej, da je mnenje komisije za pristojnega ministra zavezujoče. Hkrati pa je nekoliko nenavadno, da tričlanska komisija odloča z večino glasov, kar pomeni, da ta ukrep tudi izniči funkcijo tretjega člana. Na tem mestu je predvsem vprašljiv vidik zunanjega strokovnjaka, katerega mnenje lahko v tem primeru postane povsem nerelevantno. Podobno velja pri postopkih za izbiro direktorja nacionalnega preiskovalnega urada. Skratka, v zakon je bilo vloženo veliko dela in usklajevanja. Večjih kritik zaenkrat vsaj javno sicer nismo imeli možnost slišati, zato si po mnenju poslancev SLS zasluži podporo za nadaljnjo obravnavo. Tudi zato, da se v njega še malo bolj poglobimo, razčistimo nejasnosti in morebiti kakšno malenkost še izboljšamo. Torej poslanci SLS bomo glasovali, da je zakonski predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.