Poslanec SLS Janez Ribič: Zaradi velikega števila mladih diplomantov, ki so se po uspešno zaključenem študiju znašli na Zavodu za zaposlovanje RS, se nam v PS SLS zdi še toliko bolj pomembno, da tem mladim ponudimo možnost za vključitev na trg dela, v tem primeru v obliki volonterskega pripravništva.
Ljubljana, 21. september 2011 – Danes je v nadaljevanju 31. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Predlog obravnave novele Zakona o knjižničarstvu ima precej zanimivo zgodovino, saj je nastal na pobudo dopisa, ki ga je na člane Odbora DZ RS za kulturo, šolstvo, šport in mladino poslala gospa Olga Gorkič, sklicevala pa se je na članek iz revije pravna praksa iz meseca maja 2011, ki je govoril o potrebi po ureditvi volonterskega pripravništva v knjižnicah. Zgodovina predloga novele je zanimiva tudi zato, ker je bila še naslednji dan po vložitvi te novele v zakonodajni postopek vložena druga novela Zakona o knjižničarstvu, ki jo je prav tako vložila skupina poslancev s prvopodpisano gospo Silvo Črnugelj. Slednja je nekoliko obsežnejša, saj poleg ureditvi področja volonterskega pripravništva predlaga še odpravo birokratskih ovir za ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev, knjižnic za vzajemno katalogizacijo o knjižničnemu informacijskem servisu in nacionalni knjižnici pa omogoča uveljavitev pravil stroke v skladu s pooblastili, ki jim jih daje Zakon o knjižničarstvu. O tej noveli bo v prihodnje še veliko govora, zato se sedaj ne bom osredotočil na njo, bom pa v nadaljevanju podal kakšno pripombo, ki zadeva tudi rešitve zajete v tej noveli. Konec koncev tudi vsi negativni odzivi na to novelo, ki so prišli, predvsem s strani različnih zvez, knjižnic oziroma bibliotekarjev, pričajo o tem, da se bodo v tej noveli v prihodnje mnenja še kako kresala. Naj se vrnem na novelo knjižničarskega zakona, ki je pred nami. V PS SLS smo pozdravili dopolnitev Zakona o knjižničarstvu, ki ureja problematiko volonterskega pripravništva v knjižnicah. Z uvedbo Instituta volonterskega pripravništva v knjižnicah bi bila namreč odprta pot mladim diplomantom, ki želijo opravljati bibliotekarski izpit. Pogoj za slednjega je namreč tudi predpisano število ur dela v knjižnici, kar pa je dosegljivo le s pripravništvom. Zaradi velikega števila mladih diplomantov, ki so se po uspešno zaključenem študiju znašli na Zavodu za zaposlovanje RS, se nam v PS SLS zdi še toliko bolj pomembno, da tem mladim ponudimo možnost za vključitev na trg dela, v tem primeru v obliki volonterskega pripravništva.
Po našem prepričanju uvedba take ureditve ne bi zmanjšala strokovnosti v knjižnicah, ne bi nadomestila formalnega izobraževanja na področju bibliotekarstva, saj bi se z uvedbo volonterskega pripravništva povečalo možnosti za zaposlitev prav diplomantom bibliotekarstva. Uvedba takega ukrepa pa bi nedvomno prinesla pozitivne posledice pri uporabnikih splošnih knjižnic, vendar zaradi sklepa, ki je bil sprejet na matičnem delovnem telesu, da predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu ni primeren za nadaljnjo obravnavo do uveljavitve volonterskega pripravništva v knjižnicah, vsaj za enkrat še ne bo prišlo. V PS SLS tako odločitev obžalujemo. Res je, da tudi obravnava druge novele Zakona o knjižničarstvu, katera nas še čaka, ureja Institut volonterskega pripravništva, vendar so predmet njenega urejanja tudi tematike, ki imajo lahko hude posledice na področju knjižničarstva in jim velika večina stroke nasprotuje, zaradi česar smo v PS SLS do te novele zelo skeptični. Problematično se nam zdi predvsem urejanje področja licenc za vzajemno katalogizacijo. Zato že sedaj pozivamo predlagatelje druge novele knjižničarskega zakona, da ne silijo z glavo skozi zid in upoštevajo pripombe strokovnih združenj, saj bo le tako mogoče storiti skupen korak naprej na področju knjižničarstva. V nasprotnem primeru bodo naredili korak naprej le nekateri privilegiranci, ki bodo določene storitve tudi zaračunali. Medtem ko bo večina knjižnic, predvsem manjše splošne knjižnice z nižjim številom zaposlenih, obsojene na stopicanje na mestu. Tega pa poslanci SLS ne bomo dopustili. Kot že rečeno v PS SLS obžalujemo odločitev sprejeto na matičnem delovnem telesu. Pri tem pa opozarjamo, da bo pri obravnavi druge novele Zakona o knjižničarstvu nujno treba opraviti širšo razpravo in omogočiti prav vsem, ki jih predlagana problematika zadeva, da jasno izrazijo svoja mnenja in stališča, katera mora predlagatelj novele tudi ustrezno upoštevati. Za takšen pristop se bomo v SLS tudi aktivno zavzeli, sicer bo zaposlenim v knjižnicah povzročena nepopravljiva škoda.