Vodja PS SLS Jakob Presečnik: Vsi cilji delovanja so pomembni, še posebej uresničitev dveh ciljev_ strategije Evropa 2020, in sicer povečanje števila zaposlenih prebivalcev med 20. in 64. letom starosti in zmanjšanje števila revnih v Evropi.

Ljubljana, 27. september 2011 –  Danes je v nadaljevanju  31. redne seje Državnega zbora RS vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil stališče Poslanske skupine SLS glede predloga Deklaracije o usmeritvah za delovanje RS v inštitucijah EU v obdobju julij 2011 - december 2011, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.

Pred nami, kolegice in kolegi, je že sedmi dokument, ki vsebuje usmeritve in prednostne naloge za delovanje Slovenije v okviru EU, ki govori o obdobju predsedovanja Poljske, Danske in Cipra, sestavljen iz dveh delov, določa prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu v omenjenem obdobju in obrazložitev prednostnih nalog. Ta dokument pa je pomemben tudi zato, ker je osnova za oblikovanje širšega okvira za pripravo naših stališč, ki jih mora Vlada RS pri svojem vsakodnevnem delu zastopati v institucijah Evropske unije. Na odborih DZ RS sicer ni bilo veliko razprav o tem dokumentu, kar kaže na to, da so v dokumentu zapisane prave usmeritve. Poslanci SLS pa se pridružujemo izraženemu mnenju na Odboru DZ RS za gospodarstvo, da je zelo pomembno resno izvajanje teh zapisanih usmeritev, ker velikokrat, žal, ostane le pri zapisanem. Zato želim v imenu PS SLS poudariti in ponovno opozoriti na področje, kjer izvajanje, po našem mnenju, usmeritev in delovanje naše države v okviru EU najbolj peša. V obdobju te Vlade RS je najbolj šepalo koriščenje sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov, kjer je Slovenija skoraj že zamudila mnoge priložnosti. Zato je ključno, da Slovenija takoj po 5. oktobru letos, ko bodo znani osnutki kohezijskih uredb za naslednje programsko obdobje, pospešeno pristopi k pogajanjem in usklajevanju.

Drugo pomembnejše poglavje pa je tudi skupna kmetijska politika, kjer je Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo v preteklem mandatu dosegla dobre dogovore, v tem mandatu pa poslušamo v glavnem obljube in ne vidimo dovolj dejanj. Zato ponovno pozivamo, da mora tako ta Vlada RS kot tudi vse prihodnje v procesih pogajanj o uredbah, dogovarjanja in sprejemanja dokumentov v EU skrbeti in zagovarjati pogoje za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kamor sodi tudi krepitev konkurenčnosti slovenskega agroživilstva, povečanje porabe slovenskih proizvodov na domačem in tujih trgih ter spodbujanje lokalne pridelave in potrošnje. Zato bo Slovenija zastopala stališče, da mora biti cilj evropske promocijske politike spodbujanje lokalne oskrbe s poudarkom na proizvodnji in prodaji proizvodov višje kakovosti. Strinjamo se, da mora Slovenija zagovarjati ohranitev javnih podpor kmetijskemu sektorju v okviru dvostebrne strukture SKP s skupnimi pravili na ravni EU in potrebnim obsegom proračunskih sredstev, da bomo kot majhna ekonomija imeli možnost znotraj velikega evropskega trga.

Tudi slovenski ribiški sektor, čeprav majhen, je za Slovenijo zelo pomemben, tako zaradi prepletenosti z gospodarstvom obalnega območja, še posebej turizmom, kot tudi zaradi ohranjanja identitete Slovenije kot pomorske in ribiške države - poudarjam, ohranjanja identitete Slovenije kot pomorske in ribiške države. Vsekakor si moramo znotraj EU prizadevati za gospodarsko in okoljsko sprejemljive rešitve, prilagojene posebnostim slovenskega fizičnega in socialnega prostora. Slovenija kot glavne izzive v novem obdobju vidi predvsem v učinkovitem izvajanju Strategije EU 2020, v učinkovitem upravljanju evropskih ekonomskih politik, pogajanjih o sprejemu razvojno naravnanega proračuna EU in pa v nadaljevanju širitve in evropske perspektive zahodnega Balkana. Dejstvo je, da Slovenija zamuja tudi na tem področju, namreč pri možnostih večjega sodelovanja in vpliva pri razvoju nekdanjih republik SFRJ, kjer smo nekoč že delovali, sedaj pa očitno teh prednosti kot prva EU država izmed nekdanjih republik, ne znamo dovolj izkoristiti. Še več, pri vprašanju meje je Slovenija po prepričanju poslancev SLS celo stopila korak nazaj in dopustila, da nam drugi določajo pogoje. Slovenska država bi lahko, če bi politika delovala bolj enotno, namesto da se ukvarjamo z medsebojnimi razprtijami v Vladi RS in med strankami, bolj dejavno vplivala in sodelovala v procesih, ki se dogajajo v Evropi. Prepričan sem, da so mnogi v EU to od nas tudi pričakovali. Zato je čas, da Slovenija postane bolj dejavna v okviru EU. Prihajamo namreč v obdobje, ki ga še vedno definira uveljavitev Lizbonske pogodbe, uveljavljajo pa se tudi že nove določbe Lizbonske pogodbe.

 Smo v obdobju gospodarske krize, ki je močno prizadela ne samo Slovenijo, ampak celotno Evropo. Zato poudarjam, da uresničevanje petih sklopov prioritet, ki jih je definirala Slovenija za delovanje v naslednjem obdobju, in sicer, pametna, trajnostna in vključujoča rast, učinkovito upravljanje, ki se nanaša predvsem na boljšo fiskalno in finančno stabilnost vseh držav, razvojno naravnan proračun, nadaljevanje širitve in evropska perspektiva zahodnega Balkana, prispevek Slovenije k raznolikosti Evropske unije, da to naj ne ostane samo na papirju, sedaj je čas za aktivnosti. Ni še prepozno, da zaključimo črpanje sredstev do 2013, saj veliko projektov predvsem na občinskem nivoju čaka, zatika se samo na ministrstvih, zato bi morala Vlada RS te tekoče posle še naprej urejati, da ne propadajo projekti. Strateško pomembno je, da evropski dogovori ne bi obšli Slovenijo pri vitalnih odločitvah, kot so energetika in prometne povezave.

Zamujamo pri prometnih rešitvah. Za Slovenijo je strateškega pomena, da ostane v vozlu prometnih povezav kot pomemben člen med zahodom in vzhodom. V Svetu EU in Evropskem parlamentu že poteka obravnava zakonodaje prvega železniškega svežnja, s tem naj bi se vzpostavili pogoji za boljšo konkurenco, okrepil nadzor ter okvir za javne in zasebne naložbe. Vsi cilji delovanja so pomembni, še posebej pa si zagotovo vsi želimo, da bi prej omenjeni cilji pomagali k uresničitvi najbolj pomembnih ciljev, in sicer, da si bo Slovenija prizadevala za uresničitev dveh ciljev_ strategije Evropa 2020, in sicer povečanje števila zaposlenih prebivalcev med 20. in 64. letom starosti in zmanjšanje števila revnih v Evropi. Če nam bo to uspelo v naslednjem obdobju, bomo dosegli prave cilje, saj je in mora biti najpomembnejši cilj delovanja države in nas v politiki, da omogočimo državljanom, da si z delom zagotovijo zase in za družino človeka vredno življenje, vse drugo so prazne obljube in le prazne črke na papirju. V upanju, da vsi mislimo resno in da bomo v skladu z njo tudi delovali, bomo poslanci SLS podprli usmeritve in cilje za delovanje v okviru EU.