Ljubljana, 18. oktober 2011 – Danes je v nadaljevanju 32. redne seje Državnega zbora vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Stanovanjskega zakona, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Tisti, ki smo v DZ RS že nekaj dlje časa, se spominjamo, da je bil podoben zakon vložen že kar nekajkrat, nazadnje, mislim, da leta 2007. Tematika je očitno še vedno aktualna, s čimer v PS SLS sicer nimamo težav, se pa sprašujemo, ali urejanje tovrstne problematike na predlagani način in v tem negotovem času resnično sodi med probleme, ki si zaslužijo prioritetno obravnavo. Pri spremembah stanovanjske zakonodaje je namreč treba biti zelo previden, upoštevati pa je treba vse dejavnike, ki jih te spremembe tako ali drugače zadevajo. In kje tiči razlog za predlagane spremembe? Vse se je začelo kmalu po osamosvojitvi, ko je začel veljati novi Stanovanjski zakon, ki je privatiziral prejšnje družbeno premoženje na stanovanjskem področju. Vendar so bila iz tega zakona izvzeta vsa službena stanovanja, med katera so spadala tudi hišniška. Zakon je namreč določil, da je občina dolžna hišniku, ki se je moral izseliti iz službenega stanovanja zaradi upokojitve ali katerega drugega razloga, priskrbeti drugo najemniško stanovanje. Težava pa se je pojavila pri uporabnikih hišniških stanovanj, ki po uveljavitvi stanovanjskega zakona niso več opravljali hišniških funkcij, saj so se morali izseliti v roku enega leta, brez da bi jim bili zagotovljeni nadomestni bivalni prostori.
V PS SLS razumemo pobudo predlagatelja, da se to vprašanje vendarle reši, toda menimo, da so stvari nekoliko bolj kompleksne, kot se morda sprva zdijo, in je pri urejanju tega treba upoštevati vse relevantne dejavnike. Zato se tudi strinjamo z mnenjem Vlade RS, da pri hišniških stanovanjih ne gre za stanovanjsko pravico, pač pa za pravico do začasne uporabe stanovanja, ki pa ju nikakor ni mogoče izenačiti. Pri hišniških stanovanjih je šlo namreč za službena stanovanja, pravica do začasne uporabe le-tega pa je bila podeljena za čas opravljanja hišniških del, zatorej po našem mnenju ni pogojev za nadomestno privatizacijo po 173. členu Stanovanjskega zakona, osnovni pogoj za to pa je zgolj in samo stanovanjska pravica. Treba je opozoriti tudi na to, da je bil Stanovanjski zakon v letu 2008 dopolnjen z določbami o dodatnem subvencioniranju tržnih najemnin, ki jih plačujejo uporabniki hišniških stanovanj, ki hišniška dela še opravljajo, ali so dela prenehali opravljati zaradi upokojitve ali iz razlogov, ki niso nastali po njihovi krivdi. Omenjena novela je tudi določila prednost uporabnikov hišniških stanovanj pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, saj se njihov stanovanjski status točkuje s 160 točkami, poleg tega pa se bo s skorajšnjo spremembo Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določila tudi absolutna prednost uporabnikom hišniških stanovanj.
Tudi finančne in kadrovske posledice predlagane ureditve niso nezanemarljive, zato bi bilo sprejetje predlaganega zakona tako rekoč tik pred volitvami precej neodgovorno, saj bi se s tem zavezalo prihodnjo Vlado RS k izpolnitvi obveznosti iz predloga zakona, za katere pa prihodnja Vlada RS ne bo imela potrebnih resursov. V PS SLS ne vidimo razlogov za predlagane spremembe, kljub temu, da se je med postopkom besedilo zakona nekoliko spremenilo. Menimo, da je trenutno veljavna ureditev ustrezna, predlagani zakon pa bi pomenil tudi odmik od sistemske ureditve na področju stanovanjskega prava, zato ga poslanci SLS ne bomo podprli.
