Ljubljana, 18. oktober 2011 – Danes je v nadaljevanju 32. redne seje Državnega zbora vodja PS SLS Jakob Presečnik predstavil stališče PS SLS glede predloga Odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2010 in 2011, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Na začetku leta 2010 smo v DZ RS sprejeli visoko leteči Zakon o upravljanju kapitalskih naložb. Glavni argumenti njegovega sprejetja so takrat bili_ prevelika razdrobljenost upravljanja z državnimi naložbi po različnih ministrstvih in pa konflikt interesov, nepreglednost, nepovezanost, neučinkovitost, nestrokovnost upravljanja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS naj bi skrbela, da bodo državne kapitalske naložbe dobro, najbolje opravljene. Na ta način naj bi se doseglo želene cilje, predvsem učinkovitost, preglednost, odgovornost, tudi predvidljivost ter ne nazadnje, v največji možni meri ločenost od različnih vplivov politike. Po besedah takratne koalicije smo novo korporativno politiko upravljanja državnih podjetij potrebovali zato, ker smo morali vzpostaviti novo korporativno kulturo, ker smo odgovorni za to premoženje in ker imajo ta državna podjetja prepomemben razvojni potencial za celotno državo. Takšen ukrep oziroma nova ureditev, naj bi bila nujna zato, da zamejimo politike in mnoge interesne skupine na upravljanje podjetij, ki mora slediti predvsem interesu po plemenitenju državnega premoženja na eni strani, na drugi strani zasledovati druge strateške interese države, kadar je zaradi strateškega pomena posameznega podjetja za državo, predvsem v bančnem in finančnem sektorju, energetiki in prometu potrebno. In bistveni argumenti z izkušnje Slovenije v preteklem obdobju, če korporativne politike ni, postanejo državna podjetja plen in žrtev vsakokratnih političnih ambicij, če ne političnih ambicij, pa zagotovo različnih interesnih in lobističnih skupin.
Kaj smo s to agencijo pridobili, si lahko mislimo svoje. Na glas pa raje tega ne bi komentiral. Dejstvo je, da bi strategija upravljanja z državnim premoženjem morala po prvotnem zakonu biti sprejeta že do konca leta 2010, potem smo z dopolnitvijo zakona ta rok podaljšali do 30. junija letošnjega leta, danes smo 18. oktobra in te strategije še nimamo. Zakaj govorim o strategiji? Strategija bi morala opredeljevati predvsem razvojne usmeritve RS kot delničarja ali družbenika družb ter strateške cilje RS kot lastnice kapitalskih naložb. Načine doseganja ciljev opredeljenih v sektorskih politikah ter bistveno določitev strateških naložb in deleža RS v posamezni družbi, ki je potreben za varovanje strateških ciljev RS. Nič od tega še nimamo. Vse obljube in visoko leteče besede ob sprejemanju zakona so bile očitno »larifari«. Zaradi vsega naštetega tudi dopolnitve Odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja v PS SLS ne moremo podpreti.