Ljubljana, 12. oktober 2011 – Danes je v nadaljevanju 48. izredne seje Državnega zbora RS predsednik SLS mag. Radovan Žerjav predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu. Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je med drugim tudi poudaril_ »Sprašujem se, kdo iz uprave banke ali nadzornega sveta je bil do danes klican na odgovornost za svoja dejanja oz. podeljene kredite, ki so se več očitno podeljevali na lepe oči. Nihče. Ceno tajkunskih kreditov pa bomo plačali vsi slovenski državljani! To mešanje megle je treba prekiniti!«. Celotno vsebino stališča si lahko preberete v nadaljevanju.
Pred nami je že sedma sprememba Zakona o bančništvu v tem mandatu! Sedma! Več kot očitno akutno problematično področje, ki zahteva spremembe in dopolnitve pravil v povprečju vsake pol leta. Seveda, razlog je finančna in gospodarska kriza. In tokrat spremembe in dopolnitve od nas zahteva evropska skupnost. Pa bi se mogoče v tem trenutku malo zamislili in se vprašali, ali vse skupaj prinaša sploh kakšne učinke? Bolj kot spreminjamo zakonodajo tega področja, slabše je stanje slovenskega bančnega sistema, predvsem tistega dela, ki je v večinski državni lasti. Kje je potem težava? Naj vas spomnim na ne tako oddaljen primer banke Hypo, ko so avstrijski lastniki mimo vseh naših regulatornih institucij in organov pregona prišli napravit red v banko, izvedli so mali "vojaški udar". Pa da sage o NLB niti ne omenjam. Dokapitalizacija na dokapitalizacijo, vreča brez dna, igrišče slovenske tajkunizacije in tranzicije.
So naši organi pregona zaznali kakšne probleme oz. nepravilnosti? Je glavni regulator bančnega trga Banka Slovenije zaznala kakšne nepravilnosti? Jih zaznava sedaj? Je kdo kaj ukrepal? NIČ. Vse je v najlepšem redu … A očitno ni tako. Spreminjamo zakone in kvazi odpravljamo vzroke nepravilnosti in težav. Več kot očitno je, da nimamo vzpostavljene sistemske ureditve, ki bi znala vsaj zaznati nepravilnosti, kaj šele jih preprečiti. Že sedmič spreminjamo področni zakon in odpravljamo nepravilnosti, ki so povzročile situacijo, v kateri se nahajamo. Ampak po toči zvoniti je prepozno. Sprašujem se, zakaj niti ene težave oz. nepravilnosti še nismo do danes zaznali? Zakaj se Banka Slovenije obnaša kot nedonošeno dete? Kaj dela Banka Slovenije s svojimi 500 zaposlenimi ljudmi, da se nepravilnosti ne odkrijejo in odpravijo in preprečijo? Hypo in NLB sta se zgodila in se dogajata direktno pred njihovimi očmi. Zakaj se ne ukrepa? Je težava, vsaj kar se NLB tiče, mogoče v kadrovanju v to banko? Sprašujem se, kako naj pravzaprav ukrepa Banka Slovenije, če na mestu prvega moža NLB sedi človek, ki je v času opravljanja funkcije na Banki Slovenije bil zadolžen za nadzor nad njenim poslovanjem?
Nadalje se sprašujem, kdo iz uprave banke ali nadzornega sveta je bil do danes klican na odgovornost za svoja dejanja oz. podeljene kredite, ki so se več očitno podeljevali na lepe oči. NIHČE. Ceno tajkunskih kreditov pa bomo plačali vsi slovenski državljani! Spoštovani! To mešanje megle je treba prekiniti! Dovolj je te institucionalne zlorabe bančnega sistema in skrivanja v jaslih državnega lastništva! Za svoja dejanja in nedejanja bo trebna prevzeti osebno odgovornost. Uprave in nadzorni sveti bank svoj del odgovornosti, Banka Slovenije pa za svojo nedejavnost svoj del. Nacionalni interes? Več kot očitno smo ta pojem zlorabili in izrabili. Žal poti nazaj ni več, saj smo svoj potencial, ki smo ga imeli, potrošili. In pojem nacionalnega interesa bo potreben temeljite revizije. Ravno tako, kot tudi sam bančni sistem ter glavni regulator na tem trgu.