Ljubljana, 11. oktober 2011 – Danes je na 48. izredni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o prekrških. Poslanec SLS Gvido Kres je poudaril, da je rešitve na področju prekrškov mogoče najti, zato je nujna le politična volja, ki pa je v tem trenutku žal še ni. Nadaljnje omogočanje dejanj prekrškovnih organov, kot smo jim priča, bo namreč le še poglobilo razočaranje državljank in državljanov nad delovanjem države, ki naj bi po Ustavi RS bila pravna, socialna, država vseh državljank in državljanov RS. Celotno vsebino stališča si lahko preberete v nadaljevanju.
Poslanci SLS smo že v prvi obravnavi Predloga novele Zakona o prekrških ugotovili, da je zakon pravzaprav odgovor na ravnanje mestnega redarstva v Mestni občini Ljubljana. To so predlagatelji jasno navedli tudi v obrazložitvi. Najprej se vsi strinjamo, da je bilo dejanje ljubljanskega mestnega redarstva, ko so pravzaprav v nekaj dneh odposlali paket kazenskih nalogov za preteklo obdobje več kot enega leta nič drugega, kot dejanje brez primere. Takšno ravnanje je rezultat absurdnega sledenja birokratskim načelom in tudi pomanjkanje čuta za človečnost s strani redarstva oziroma odgovornih na Mestni občini Ljubljana. V PS SLS obžalujemo, da je postopek obravnave novele Zakona o prekrških zaključen, in je kot že mnogokrat prevladalo mnenje, da je bolje ohraniti obstoječe stanje, ki znižuje zaupanje ljudi v državo, kot pa spremeniti nekaj in ljudem olajšati spopadanje z birokracijo. Prekršek je prekršek, zanj je treba sprejeti odgovornost, vendar pa ima prekršek tudi vzgojne učinke in služi tudi kot opozorilo vsakemu posamezniku, da določenega ravnanja ne ponavlja in s tem izboljša lastno varnost, kot tudi varnost drugih državljank in državljanov RS. Na to komponento pa so v ljubljanskem mestnem redarstvu ter še v nekaterih drugih občinskih redarstvih pozabili. Njihova praksa nikakor ni pripomogla k izboljšanju varnosti v cestnem prometu, pač pa je bila le polnjenje blagajne in norčevanje iz vseh državljank in državljanov RS. Ne samo, da takšen način popolnoma izniči pomen kazenske sankcije, več ljudi so celo pustili v nevednosti, da so sploh storili prekrške, nato pa jih kaznovali po vzorcu seštevka prekrškov. Gre za popolnoma neprimerno prakso, v obstoječem zakonu pa to dopušča več kot očitna zakonska luknja. Obravnava Predloga novele Zakona o prekrških je zaključena, kar je po mnenju poslancev SLS še enkrat potrditev dejstva, da je bolje najti tisoč razlogov za ohranjanje "statusov quo" ne glede na njegove nečloveške učinke, kot en razlog za izboljšanje obstoječega stanja z iskanjem boljših in primernejših storitev. V prvem branju sem napovedal, da bomo spoštovali vsako mnenje Zakonodajno-pravne službe, čeprav se včasih ne strinjajo v popolnosti z njim, pa vendar je tudi mnenje dokaz tega kar sem že povedal v prejšnjem stavku. Toda, ali to pomeni, da moramo zaradi formalno-pravnih razlogov pustiti, da stvari ostanejo takšne kot so, da bodo občani polnili proračune občine na račun nevednosti in neobveščenosti? Kajti tak primer se lahko ponovi že jutri, ali pa se kazni že nekje nabirajo, pa še niso odposlane. Ne. poiskati moramo rešitve. Ene izmed teh rešitev sicer morda najbolj, ne najbolj posrečenih, je bil predlagani zakon, vendar pa ste imeli možnost ustrezno spremeniti ta zakon, ga oblikovati v pravo formo. Očitno za to ni interesa. Veliko lažje in manj dela je, da se zakon zavrne, tako kot ste delali z mnogimi dobrimi predlogi tega mandata. Poslanci SLS se sprašujemo, kako je mogoče iskati soglasje pri sistemskih rešitvah, če se pa ne moremo uskladiti že pri manjših spremembah zakonodaje, ki bi bila prijaznega do državljank in državljanov RS. Iskanje birokratskih izgovorov je neproduktivno, na takšne zakonske nesmisle se moramo odzvati takoj, saj bo to v dobro tistih, zaradi katerih smo tukaj. V PS SLS smo prepričani, da je rešitve za tovrstne konkretne primere mogoče najti, zato je nujna le politična volja, ki pa je v tem trenutku žal še ni. Nadaljnje omogočanje takšnih dejanj prekrškovnih organov, kot smo jim bili priča, bo namreč le še poglobilo razočaranje državljank in državljanov nad delovanjem države, ki naj bi po Ustavi RS bila pravna, socialna, država vseh državljank in državljanov RS. Vendar ali je res?