Protesti RTV zaradi sprejetega dopolnila o skrajšanju programskega časa, namenjenega oglaševanju, so po mnenju PS SLS nesprejemljivi saj niso v nasprotju z evropsko direktivo, ki omejuje oglasne vsebine.
Ljubljana, 20. oktober 2011 - V Poslanski skupini SLS zavračamo vse obtožbe o pritiskih poslancev Državnega zbora RS na javni zavod RTV Slovenija zaradi amandmaja PS SLS k 32. členu Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki ga je na predlog poslanca SLS Janeza Ribiča sprejel Odbor DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino 6. oktobra 2011.
"Amandma, ki določa, da oglaševanje na RTVS ne sme preseči 10 minut v okviru vsake posamezne ure, v času med 18. in 23. uro pa ne sme preseči sedem minut v okviru vsake posamezne ure, je PS SLS vložila potem, ko je primerjal rešitve iz prejšnjega, zavrnjenega Predloga zakona o medijih, in ki je že vključeval evropsko direktivo. Tam so bile zapisane natanko takšne omejitve oglasnih vsebin, kot v sprejetem amandmaju," pojasnjuje poslanec SLS Janez Ribič, ki se čudi, kako takrat ni bilo nobenih protestov s strani Javnega zavoda RTV.
Poslanec SLS Janez Ribič je še povedal, da je bil predlog amandmaja na omenjeni seji sprejet z večino članov matičnega delovnega telesa, ki so bili v tistem času prisotni na seji. Z njim sta soglašala tudi predstavnika Ministrstva za kulturo RS, katerega sta na seji zastopala državni sekretar Jožef Školjč in direktor Direktorata za medije Vojko Stopar, ki sta zatrdila, da predlagana ureditev ni v neskladju z EU direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki se bo prenesla v slovenski pravni red.
"Zato zavračam izjave vodstva Javnega zavoda RTV Slovenija, da gre pri vsem tem za politični spopad, pri katerem je postranska škoda RTV Slovenija, saj gre pravzaprav za smiselno ureditev, s katero se je strinjalo kar 51 poslancev državnega zbora iz povsem različnih političnih strank," pravi Ribič in dodaja, da je bilo več kot deset dni časa, da bi katera izmed poslanskih skupin vložila spremembo sprejetega. Vendar se to ni zgodilo, ker so očitno tudi druge poslanske skupine ugotovile, da je nerazumljivo vztrajati pri rešitvah, ki praktično izenačujejo obseg oglaševanja komercialnih televizijskih postaj in javne televizije, saj je njen status, pa tudi financiranje, urejeno specifično.
Ribič je ob tem še poudaril, da je občutek za spodobnost in višja stopnja uvidevnosti do državljanov zedinila poslance različnih ideoloških usmeritev. Prav s takšnim pristopom pa bi lahko nacionalna televizija potrdila lastno poslanstvo, si zagotavljala naklonjenost prebivalstva in posledično višjo gledanost.
PS SLS je letos poleti naslovila na Ministra za kulturo RS kar dve konkretni poslanski vprašanj o racionalnosti poslovanja na Javnem zavodu RTV Slovenija in zahtevala pojasnila, zakaj stroški dela zunanjih oz. honorarnih sodelavcev v letu 2010 znašajo več kot 20 milijonov evrov, poleg kar 1922 redno zaposlenih uslužbencev, v letu 2011 pa je to število naraslo že na 1937. SLS je že opozorila, da ocenjuje, da je v poslovanju celotnega Javnega zavoda RTV še veliko rezerv in možnosti za racionalizacijo poslovanja, zato PS SLS ne skrbi, da izpad dohodka ne bi mogli ustrezno nadomestiti.
V SLS razumemo vlogo Javnega zavoda RTV Slovenija kot javnega servisa posebnega kulturnega pomena, ki je dolžan izvajati javno službo na področju medijev, ne pa prihodke osredotočati na oglaševalske vsebine, saj ne gre za komercialni medij. V skladu z Zakonom o medijih in Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, ima za izvajanje te službe tudi zagotovljeni sistemski vir financiranja, torej RTV prispevek, zato se PS SLS zdi njen predlog popolnoma upravičen.
