Ljubljana, 19. oktober 2011 – V nadaljevanju 32. redne seje Državnega zbora RS je predlagatelj predloga zakona, predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.

V zadnjem mesecu smo od sprejetja tega zakona v drugi obravnavi na DZ RS predlagatelji bili priča konstantnemu pritisku tako medijev, kot tudi zainteresirane javnosti, češ, da je zakon zanič, da je protiustaven, da je škodljiv za podjetništvo in še kakšen očitek bi se lahko našel. Predlagatelji se že cel mesec soočamo z odgovarjanjem na kritike Združenja nadzornikov, Trgovinske zbornice Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo RS, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS, češ, da je naš predlog za spremembo zakona o gospodarskih družbah protiustaven. In kaj nameravamo narediti, glede na to, da je splošno prepričanje, da je predlog neustrezen? S tega mesta kot prvopodpisanim predlagatelj javno odgovarjam na takšna ali podobna vprašanja. Ali je vsebina nekega zakona protiustavna ali ne v Republiki Sloveniji lahko odloči edino, poudarjam, edino Ustavno sodišče RS. Vsi, ki pa mislijo, da je protiustaven, imajo pravico izražati svoje mnenje in konec koncev zahtevati presojo ustavnosti tega zakona na ustreznem mestu. Ne čudi pa nas, da v prvi vrsti kritike stojijo za Združenjem nadzornikov in Združenjem menedžerjev, saj posegamo v polje, ki njihovim članom omogoča ribarjenje v kalnem. V treh letih tega mandata ni nihče prišel na dan niti z enim predlogom, kako se spopasti s to perečo problematiko. V SLS bi vsak takšen predlog, ki učinkovito rešuje ta problem, podprli.

Spoštovani. Kritike tega predloga sprašujem: Kaj ste storili, ko so se v javnosti pokazali primeri jasnih zlorab podjetništva in svobode gospodarske pobude? Ste ukrepali zoper svoje člane? Ste se posuli tudi kdaj pa kdaj s pepelom? Ste predlagali kakšno spremembo pozitivne zakonodaje? Ste koga izključili iz svojih združenj? Ali menite, da je bilo vse popolnoma prav s strani vaših članov v skladu z zakoni ali v skladu z odgovornim vodenjem podjetij? Nič ni storil nihče. Niti zainteresirana strokovna javnost oziroma njena cehovska združenja, niti Vlada RS oziroma ustrezno ministrstvo.

Enako kot pri zakonu o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, ko so dejansko poslanci predlagali zakon in sestavljali njegovo vsebino, ne pa tisti, ki so za to pravzaprav poklicani, torej zaposleni na ministrstvih, ki bi to s svojimi uradniki morali storiti in bili dolžni in odgovorni storiti to. Seveda pa vsi v en glas ugotavljamo, da je vse narobe in da tako kot je, ne more biti, da ureditev omogoča in ob dejstvu nesankcioniranja spodbuja zlorabe svobodne podjetniške iniciative. To je najbrž jasno vsem. In ko ni ukrepanja, ko tisti, ki bi morali zaščititi integriteto in ime svojih združenj ne ukrepajo, se polotimo reševanja problema, seveda, poslanci sami, ker ne moremo kar neodgovorno sedeti križem rok in spremljati, kako se zadeve obračajo v napačno smer. In je seveda tudi v tem primeru spet vse narobe. Očitno bi nekateri radi problem rešili tako, da se ga ne bi rešilo. Prepričanje tistih, od katerih bo zakon zahteval odgovornost za njihova ravnanja, je jasno. Če pa govorimo o splošnem prepričanju ljudi, ki posredno ali neposredno trpijo za posledicami neodgovornega ravnanja preveč svobodnih podjetnikov, pa je le-to verjetno drugačno. Zato sem trdno prepričan, da je zlonamerne svobodne podjetnike treba ustaviti in onemogočiti. Vsem ostalim dobronamernim, poštenim in tistim, ki resnično delajo tako, kot je treba, pa je treba s tem vzpostaviti zdravo in pošteno podjetniško okolje. Kratko, jasno in jedrnato sporočilo nas predlagateljev in tega zakona je točno to. Želimo diferencirati tiste zlonamerne od dobronamernih podjetnikov. In to je tudi vse.