Ljubljana, 19. oktober 2011 – V nadaljevanju 32. redne seje Državnega zbora RS je predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, sicer tudi predlagatelj predloga zakona, predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Ureditev, kakršno imamo danes v Sloveniji na področju prisilnih poravnav, stečajev, na eni strani in svobodnega podjetništva v neomejeni pravici ustanavljanja in vodenja družb v prvi vrsti, si upam trditi, ščiti nepoštene podjetnike. Poštenih definitivno ne ščiti. To se jasno vidi vsak dan znova in znova iz mnogih primerov, ki jih spremljamo preko TV ekranov. Nepoštenih ne doleti praktično nobena sankcija. Niti ta, da si po brodolomu svojega podjetja ne bi smeli vzporedno odpreti še 100 in enega »by pass« podjetja. In vsa ta govoranca znova in znova o kršitvi ustavne pravice do svobodne podjetniške pobude oziroma pravice do podjetništva iz 74. člena Ustave RS, če sem natančen, je popolnoma pristranska in bom rekel tudi interesna. Kaj pa pravice drugih oziroma javni interes? Res v tem predlogu nismo zmožni videti tudi te plati zgodbe. Te plati, ki se nam zdi mnogo pomembnejša. Sprašujem vas, koliko podjetij in posameznikov z imenom in priimkom je zaradi neurejenosti tega področja bilo opeharjenih, zlorabljenih, izkoriščenih, pahnjenih v stečaj, bankrot in osebno tragedijo? Koliko, vas sprašujem. Mnogo, mnogo preveč. In še vedno jih nismo pripravljeni zaščititi.
Govorim o vseh tistih poštenih, dobronamernih, tako podjetnikih kot delavcih, ki so v teh podjetjih zaposleni. Ne pod krinko varstva Ustave RS in kršitve pravice do podjetništva še naprej na vse pretege ščitijo tiste, ki bi jim že zdavnaj za vse življenje moralo biti prepovedano kakršnokoli svobodno podjetništvo. Trdno sem prepričan, da bo žrtev dokazovanja, pod narekovaji, nedolžnosti bistveno manjša kot žrtev te ureditve, katere manifestacijo dnevno spremljamo preko TV ekranov. Pa da ne ponavljam in naštevam vseh primerov, ki pomenijo dobesedno norčevanje iz pravne države in njenih državljank in državljanov. Trdno smo prepričani, da mora vsak deležnik v gospodarskem sistemu nositi neko dozo tveganja, predvsem pa veliko več odgovornosti, tudi lastniki podjetij, tudi direktorji, tako kot vsi ostali zaposleni. Vsak zaposleni nosi tveganje, da bo jutri pristal na cesti. Ali torej tistim, ki so nosilci teh gospodarskih subjektov, ni treba nositi nobenega tveganja? Prav nobenega tveganja? Torej tveganja, da jutri nosijo kakršnekoli posledice za to, kar so naredili narobe. O odgovornosti seveda govorimo. Mislimo in smo trdno prepričani, da je svobodna podjetniška pobuda omejena tudi s pravicami drugih. Ne gre za od Boga dano pravico, gre za pravico, ki je neločljivo povezana z odgovornostjo in posledično pravicami drugih. Ti drugi pa od države upravičeno pričakujejo, da jim bo omogočila poštene pogoje za izvrševanje njihove iste ustavne pravice do svobodnega podjetništva. Zatorej podprimo ta naš zakon in stopimo korak naprej pri reševanju še enega perečega družbenega problema, tako kot smo to storili včeraj.