Ljubljana, 18. oktober 2011 – V nadaljevanju 32. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Cilj predlaganega zakona je ustavitev pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, začetih na podlagi tretjega poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v katerih upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatev zoper družbenike izbrisane družbe, ki na dan uveljavitve zakona še niso končani. Ob presoji določb Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij iz leta 2006, ki je na zelo podoben način kot predlog tega zakona določil ustavitev pravdnih, upravnih in izvršilnih postopkov, ki so jih upniki izbrisanih družb sprožili proti družbeniku izbrisanih družb, je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je takšna določba v nasprotju z Ustavo RS in jo razveljavilo. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da zakonodajalec ni imel stvarnega in razumnega razloga za upnike družb izbrisanih po Zakonu o finančnih poslovanjih podjetij in ni uredil ustreznega varstva in presodila, da je ukinitev neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov v nasprotju z Ustavo RS. Glede ustavitve postopkov pa je ugotovilo, da gre ali za poseg v pridobljeno pravico upnikov, ali pa za poseg v pričakovane pravice upnikov, ki so prav tako varovane z Ustavo RS. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da v konkretnem primeru ni obstajal ustavno dopustni cilj, ki bi opravičeval takšen poseg.
Zakonodajno-pravna služba DZ RS ugotavlja, da je v predlogu tega zakona dejansko in pravno stanje zelo podobno tistemu, ki ga je v zgoraj navedenem primeru presojalo Ustavno sodišče RS. Tudi v temu primeru bi po mnenju Zakonodajno-pravne službe šlo, a pridobljene oziroma pričakovane pravice, ki jih imajo upniki izbrisanih družb. Ampak, predlagatelji sicer navajajo, da je namen predlagane ureditve vsaj delna omilitev posledic zakona, ki je določil in je uveljavil neomejeno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisanih družb. Strinjam se in popolnoma razumem, da je ta zakon, ki ga bomo sprejeli, če ga bomo, prekinitev nadaljnjega izvrševanja zakona, ki povzroča krivice. Treba je vedeti, da je ta zakon povzročil že nekatere krivice, ki jih bo pa tudi treba sanirati, ampak jaz sem za to, kot sem povedal tudi na Odboru DZ RS za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, da se ta zakon sprejme, da se gre na to pot in da se pokaže tista volja, da se krivice odpravljajo. Če se bomo samo pregovarjali, kako en zakon paše pa drugi zakon ne paše pa iščemo še ne vem kakšne rešitve, nikoli ne bomo odpravili tistih krivic, ki jih pa lahko pa ni važno, če jih samo deset ali pa samo enega. Bilo bi prav, da se s temi zadevami na ta način tudi prekine. Predlogu zakona v PS SLS ne bomo nasprotovali, če je skladen z ustavnim redom RS naj se stvari rešijo, kot je predlagano.
V vsakem primeru smo prepričani, da bo o tem zelo kmalu zadnjo besedo reklo Ustavno sodišče RS in njegovo odločitev bomo kot še vedno do zdaj v SLS spoštovali in upoštevali.