Poslanec SLS Gvido Kres_ Poslanci SLS nismo služabniki nobenih lobijev, da ne gre za "všečno predvolilno potezo", kot trdi vodstvo RTV-ja, pač pa želimo le poudariti, da je oglasov pa ne samo na javni televiziji, enostavno preveč!
Ljubljana, 18. oktober 2011 – Danes je v nadaljevanju 32. redne seje Državnega zbora RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Po treh mesecih ponovno obravnavamo medijski zakon, vendar ne takšnega, ki celovito ureja področje medijev, pač pa parcialni medijski zakon, zakon o televizijskih medijih ter njihovih storitvah. Predlagani Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah je namreč posledica v mesecu juliju zavrnjenega Zakona o medijih, okrog katerega je bilo povedanega in napisanega že veliko, zato se sam posebej ne bom opredeljeval okrog zavrnjenega zakona, bom pa na kratko povzel stališče PS SLS do njega. V naši PS SLS smo Zakonu o medijih nasprotovali predvsem zaradi tega, ker se je področja medijev loteval preveč restriktivno, uvajal je svet za medije, ožil pravico do popravka, zniževal mejo priglasitve koncentracije in drugo. Seveda pa smo v zakonu videli tudi nekatere dobre rešitve, ki bi bistveno pripomogle k izboljšanju položaja slovenskih medijev, predvsem tistih na lokalni ravni, prav tako pa nismo nasprotovali določbam, ki so povzemale evropsko Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Vendar so "slabe" določbe prevladale nad "dobrimi", zato Zakona o medijih v takšni obliki naša PS SLS ni podprla. Na naše veliko presenečenje je to storilo tudi nekaj poslancev vladajoče stranke, kar je imelo za posledico zavrnitev zakona v prvi obravnavi, zaradi česar je prišlo do priprave tehničnega zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki je danes pred nami.
Pri tem zakonu gre v bistvu za harmonizacijo slovenskega pravnega reda z evropsko Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, rok za prenos katere je potekel 15. avgusta letos, kar pomeni, da že obstaja realno tveganje za tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi neizpolnjevanja prava EU. Predlog zakona torej določa boljšo zaščito otrok in mladoletnikov pri razširjanju programskih vsebin televizijskih programov, povečanje deleža evropske produkcije, spremembe na področju oglaševanja in drugo. V PS SLS smo dodobra preučili predlagani zakon, primerjali smo ga tudi z zavrnjenim medijskim zakonom, pri čemer smo ugotovili, da so se nekatere določbe, predvsem pri ureditvi televizijskega oglaševanja na javni televiziji, nekoliko spremenile. Zato smo na seji matičnega delovnega telesa tudi predlagali amandma, ki skrajšuje obseg oglaševanja na Radioteleviziji Slovenija, kar bo po našem mnenju pozitivno vplivalo na gledalke in gledalce, ki spremljajo programe javne televizije. Treba je namreč razumeti, da je primarni prihodek javne Radiotelevizije RTV prispevek, ki ga plačujejo vsa gospodinjstva, zato bi bilo povsem nelogično, da je obseg oglaševanja RTV-ja izenačen z obsegom oglaševanja komercialnih televizijskih medijev.
Predlog je dobil večinsko podporo članov odbora in bil sprejet kot amandma odbora. Zaradi uskladitve kazenskih določb s sprejetim amandmajem smo vložili tudi predlog amandmaja k 43. členu, vendar več o tem kasneje, v razpravi o amandmajih. Danes smo bili vsi poslanci s strani vodstva RTV-ja deležni negativnih odzivov do tega amandmaja, češ, da bo to pomenilo velik izpad dohodkov iz naslova oglaševanja, še več, da gre za politični pritisk na javni zavod, ki zaradi takšne ureditve ne bo mogel več izvajati javne službe. Naj samo opomnim, da je bila zelo podobna ureditev vključena tudi v julija zavrnjenem Zakonu o medijih, vendar takrat ni bilo slišati nobenih pripomb s strani vodstva javne radiotelevizije. Poslanci SLS nismo služabniki nobenih lobijev, da ne gre za "všečno predvolilno potezo", kot trdi vodstvo RTV-ja, pač pa želimo le poudariti, da je oglasov, pa ne samo na javni televiziji, enostavno preveč! To pa marsikaterega gledalca odvrne od spremljanja televizijskega programa.
V PS SLS se zavedamo, da predlagana ureditev ni sistemska in se do neke mere pridružujemo mnenju nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da se s tem predlogom zakona ne urejajo bistvena vprašanja slovenskih medijev. Vendar pa smo enostavno postavljeni pred dejstvo, da nam v primeru nesprejetja predloga zakona grozi tožba Evropske komisije in posledično tudi kazen Sodišča EU, česar pa, kot odgovorna stranka, ne moremo dopustiti.
Zato sprejetju predlaganega Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah v PS SLS ne bomo nasprotovali.