Poslanec SLS Franc Bogovič: Ukinitev obveznega članstva KGZ bi pomenilo konec zbornice kot reprezentativnega neodvisnega sogovornika, saj bi ta izgubila javno pravni status, ki kot tak predstavlja interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva
Ljubljana, 18. oktober 2011 – V nadaljevanju 32. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Franc Bogovič predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.
Pred nami je še ena novela zakona o KGZ, katere glavni namen je ukinitev obveznega članstva v zbornici in stališče PS SLS ostaja enako stališču, ki smo ga izrazili pri obravnavi podobnega zakona v mesecu juniju. Kmetijsko gozdarska zbornica je nedvoumno reprezentativno telo, ki je sposobno zastopati različne interese v kmetijski in gozdarski dejavnosti in izredno pomemben sogovornik z državo oziroma z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pri pripravi strokovnih mnenj ter v postopkih normativnega urejanja kmetijske in gozdarske dejavnosti pri nas. Kot najbrž vsi tukaj prisotni veste, v naši stranki že nekaj časa poteka resna razprava o položaju in prihodnosti Kmetijsko gozdarske zbornice ter obveznem članstvu v njej, kot eni od osrednjih točk. Opravljena je bila tudi interna anketa med članstvom SLS, na podlagi teh njenih rezultatov pa so bile opravljene številne razprave na vseh pomembnejših organih SLS. Lahko rečem, da je bilo odločilno mnenje, ki je zarisalo našo usmeritev, mnenje idejnega očeta Kmetijsko gozdarske zbornice dr. Franca Zagožna, čigar stališče je povsem jasno in nedvoumno.
Ocenjuje, da bi takojšnja popolna ukinitev obveznega članstva nedvomno pomenila tudi konec Kmetijsko gozdarske zbornice, kot jo poznamo. Kmetijsko gozdarsko zbornica kot takšna pa je po mnenju dr. Franca Zagožna zadnja institucija v tej državi, ki razume in govori kmetu jasen jezik. V SLS smo prepričani, da bi se to zagotovo zgodilo, tudi če bi resnično prišlo do ukinitve obveznega članstva v zbornici. Brez obveznega članstva bi namreč grozila nevarnost, da bi se število članov bistveno zmanjšalo, Kmetijsko gozdarska zbornica pa bi izgubila svojo reprezentativnost oziroma pomembno vlogo pri povezovanju razdrobljenega slovenskega kmetijstva. Istočasno pa bi zbornica zagotovo izgubila tudi pooblastilo, ki jih od države in tudi premoženje, ki ga ima po opravljanju in služi kmetijstvu. V PS SLS opozarjamo, da se predlagatelji zakonskega predloga premalo zavedajo, kako pomemben deležnik je za kmete Kmetijsko gozdarska zbornica s svojo ponudbo storitev, svojih strokovnih služb, ter kako pomemben sogovornik pri pripravi zakonodaje na področju kmetijstva je zbornica. Seveda pa v SLS ne trdimo, da je vse v najlepšem redu, in da je veljavna ureditev najboljša. Nagibamo se namreč k predlogu sprememb, ki bi zmanjšalo število zavezancev za obvezno članstvo na način, da bi članarino plačevali tisti, ki so prejemniki sredstev ukrepov skupne kmetijske politike, dali pa bi jim tudi večje gozdne posestnike oziroma večje lastnike gozdov.
V SLS se na tej točki tudi strinjamo z mnenjem Vlade RS, da predlog zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici pomembno vpliva na organiziranost zbornice in delovanje njenih članov. Iz tega razloga bi bila za tovrstno statusno spremembo celovita sprememba zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici, toda namen predlagatelja obravnave novele niti ni bil toliko iskati rešitve, temveč potegniti potezo, ki je na nek način tudi všečna in zagotovo bi marsikateremu kmetu tudi ta oprostitev ustrezala. Pri tem pa ne mislimo, da bi kmetje sicer ne plačevali, a bi ostali tudi povsem sami, slabo organizirani in proti državnemu aparatu, kar bi marsikaterega potisnilo povsem na rob. Pomembno je opozoriti, da zbornični prispevek ni edini, še najmanj pa ne najpomembnejši vir sredstev, s katerim razpolaga Kmetijsko gozdarska zbornica. Zbornični prispevek namreč predstavlja nam kot desetina sredstev, s katerimi razpolaga Kmetijsko gozdarska zbornica in ta sredstva so predvsem namenjena za delovanje zborničnega sistema. Ostala sredstva so namreč vezana na javna pooblastila, ki so bila podarjena zbornici na podlagi zakona in tudi na premoženje, s katerimi Kmetijsko gozdarska zbornica razpolaga.
V SLS se bomo tudi zavzemali za poenostavitev volitev v Kmetijsko gozdarsko zbornico, da bi bile te bolj obiskane in tudi bolj dostopne upravičencem. Tudi sicer se v SLS zavedamo, da tudi Kmetijsko gozdarska zbornica določa, rabi določeno reorganizacijo in določene preureditve. Toda nima smisla, da se slepimo pred neizbežnim dejstvom, ki je naslednje_ ukinitev obveznega članstva Kmetijsko gozdarske zbornice bi pomenilo konec zbornice kot reprezentativnega neodvisnega sogovornika, saj bi ta izgubila javno pravni status, ki kot tak predstavlja interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva.