Ljubljana, 2. november 2011 – Danes je na 50. izredni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče PS SLS glede ponovnega odločanja o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Poslanci SLS smo že pri prvi obravnavi novele Kazenskega zakonika poudarili, da je novela na prvi pogled izjemno obsežna, napisana zelo strokovno in uvaja obilico rešitev, ki so morda všečne, vendar pa se lahko kmalu pojavi vprašanje o njihovi učinkovitosti, ali bolje rečeno neučinkovitosti v praksi. V PS SLS se strinjamo z obrazložitvijo Državnega sveta RS, da so nekatere spremembe iz novele Kazenskega zakonika potrebne in dobrodošle, da se zgledujejo po dobrih rešitvah iz nekaterih držav članic EU, vendar tega žal ne moremo trditi za vse predlagane spremembe. Predlagatelj v noveli Kazenskega zakonika uvaja nekatera nova kazniva dejanja, ki pa so v bistvu specialne oblike sedanjih kaznivih dejanj. Sliši se lepo, vendar kot pravijo "hudič je v podrobnostih" in te podrobnosti lahko odločilno vplivajo na izid sojenja. V PS SLS se bojimo, da bo preganjanje podobnih dejanj zoper katere so bili sproženi postopki pred morebitno uveljavitvijo zakona, zaradi prepovedane retroaktivne uporabe zakona nemogoče. Preganjanje novih kaznivih dejanj bo v praksi pripeljalo do tega, da bo obramba storilca tovrstnih kaznivih dejanj trdila, da gre za nova kazniva dejanja, ki prej niso bila inkriminirana, saj so takšna postala šele z danes obravnavano novelo.
To pomeni, da določb po novih kaznivih dejanjih ravno zaradi prepovedi retroaktivne uporabe predpisa ne bo mogoče uporabiti zoper storilce, ki so kaznivo dejanje storili pred uveljavitvijo novele Kazenskega zakonika. In v teh podrobnostih se skriva tisti hudič, ki sem ga prej omenil. Zaradi takšnih vsaj navideznih malenkostih bo po našem mnenju lahko prihajalo tudi do amnestije zoper storilca kaznivih dejanj, predvsem na področju gospodarskega kriminala, kjer so nesporni vladarji naši ljubi tajkuni. Tega pa, vsaj dokler obstaja najmanjša teoretična možnost, poslanci SLS nikakor ne moremo dopustiti. Ne gre za populizem, ampak za upravičen dvom. Prepričani smo namreč, da ne potrebujemo tisočih novih definicij kaznivih dejanj, pač pa potrebujemo sistematično preganjanje storilcev teh dejanj s strani organov pregona, državnega tožilstva in sodišč. Le tako bomo po našem mnenju nekoč celo dočakali pozitiven epilog na področju gospodarskega kriminala. V prvi obravnavi novele zakonika je bilo veliko govora tudi o 148. členu, ki je zelo neposrečeno inkriminiral piratstvo oziroma kršitve materialnih avtorskih pravic. V PS SLS smo že takrat opozorili na dejstvo, da je bila prvotna dikcija tega člena neživljenjska in tudi v praksi neizvedljiva, saj bi, če bi ostala takšna opredelitev, šlo za grob poseg v zasebnost posameznika, država pa nima niti podlage niti kadrovskih kapacitet za preverjanja vsebin računalniških diskov vseh državljank in državljanov RS. Ta določba je bila med zakonodajnim postopkom nekoliko dopolnjena, zato jo v PS SLS pogojno tudi sprejemamo. Vendar, ker se danes ne odločamo zgolj o enem členu, pač pa se odločamo o celotni noveli Kazenskega zakonika, ki poleg nekaterih dobrih rešitev prinaša še nekaj takšnih, učinki katerih so lahko precej vprašljivi, mu v PS SLS ne bomo izrekli podpore.