Ljubljana, 2. november 2011 – Danes je na 50. izredni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Gvido Kres predstavil stališče PS SLS glede ponovnega odločanja o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Pred nami je še en predlog za ponovno odločanje o zakonu s področja kazenske zakonodaje. Tokrat imamo pred seboj novelo Zakona o kazenskem postopku. Poslanci SLS smo ga v tretji obravnavi podprli, saj smo ocenili, da je bistveni namen predlagane novele krajšanje kazenskih postopkov, poleg tega pa so bili med zakonodajnim postopkom vsi naši dvomi glede posameznih določb z ustreznimi amandmaji odpravljeni. Naj se najprej ustavim pri spornem 149.a členu, po katerem bi se policiji omogočilo pridobivanje podatkov za celotno območje izbrane bazne postaje mobilnega operaterja, kar bi pomenilo drastičen poseg v ustavno pravico ljudi do njihove zasebnosti. V prvi obravnavi predlaganega zakona smo opozorili, da mora policija najti način za učinkovitejše delo, nikakor pa ne sme vzeti pod nadzor praktično kar vseh državljanov in drugih oseb, ki se nek trenutek nahajajo na neki lokaciji slovenskega ozemlja, ki bi morebiti bila predmet preiskave, in kjer bi se nič krivi ljudje znašli v preiskavi svojih telefonskih zvez, telefonskih razmerij in analizi svojega gibanja čisto po naključju. Te rešitve so bile kasneje ustrezno spremenjene, in sicer na način, ki je v skladu z ustavno pravico do osebnosti, vendar kljub temu dovolj dobro, vzpostavlja pogoje za učinkovit pregon različnih kaznivih dejanj.
Ustavil se bom samo še pri dveh novostih, ki sta opredeljeni v predlagani noveli in sta v bistvu razlog za današnje ponovno odločanje. To sta tako imenovani sporazum o priznanju krivde in predobravnavni narok, ki sta ključna za pospešitev kazenskih postopkov. Z uveljavitvijo predobravnavanega naroka bo namreč obdolžencu dana možnost, da se izjavijo o krivdi za kaznivo dejanje, ki bo bistveno vplivalo na nadaljnji potek sojenja. V primeru, da bo sodišče sprejelo obtoženčevo priznanje, se bodo v nadaljevanju izvajali le še dokazi, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije, ne bodo pa se izvajali dokazi, ki bi razjasnili dejstva o krivdi za kaznivo dejanje. O slednjih bo namreč sodišče presojalo v okviru odločanja o priznanju krivde, zato je bojazen, da bo prišlo do odmika od načela materialne resnice in s tem podrejenega položaja državnega tožilstva odveč.
Poslanci SLS se zavedamo, da gre pri obravnavi novele Zakona o kazenskem postopku za zelo strokovno materijo, o kateri seveda še največ vedo tisti, ki se z njo vsakodnevno ukvarjajo. In ravno njihovo delo, torej delo državnih tožilcev in organov pregona je, po našem mnenju edina garancija za izboljšanje uspešnosti kazenskih postopkov in njihovo skrajšanje.
Predlagane rešitve so dovolj dobre in bodo omogočile izboljšanje učinkovitosti kazenskih postopkov, zato bomo v PS SLS predlagani zakon ponovno podprli.