Ljubljana, 2. november 2011 – »V PS SLS smo novelo Zakona o gospodarskih družbah vložili potem, ko so se zadnja leta v državi na očeh celotne javnosti dogajale zlorabe zakonodaje, ki več kot očitno omogoča lastnikom in članom poslovodstev izčrpavanje podjetij,« je danes na 50. izredni seji Državnega zbora RS predsednik SLS mag. Radovan Žerjav v imenu predlagatelja zakona predstavil stališče PS SLS do ponovnega odločanja o Zakonu o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
Za začetek lahko povem, da obžalujem, da moramo ponovno odločati o zakonu, ki ga je ne nazadnje potrdilo ker 65 poslancev tega Državnega zbora RS. Takšno enotnost smo v tem mandatu le redko dosegali. Verjamem pa, da zato, ker se po večini vsi dobro zavedamo, da gre za zelo resen problem, ki ga samo z govorjenjem in razpravljanjem ne bomo rešili.
V PS SLS smo novelo Zakona o gospodarskih družbah vložili potem, ko so se zadnja leta v državi na očeh celotne javnosti dogajale zlorabe zakonodaje, ki več kot očitno omogoča lastnikom in članom poslovodstev izčrpavanje podjetij. To na koncu skoraj vedno privede do stečaja podjetij in množičnega odpuščanja delavcev, zdrava jedra podjetij pa se hkrati ali pred tem prenašajo na nove družbe, ki so v lasti istih lastnikov in ki jih upravljajo ista poslovodstva. Na mnoga opozorila in pobude za reševanje te problematike, ne samo z naše strani, temveč s strani tistih delavcev, ki so ostali brez plač za več mesecev, ki nimajo plačanih prispevkov, ki so ostali na cesti samo zato, ker je nekdo izračunal, da se mu tako bolj izplača, se nihče od pristojnih ni odzval. Namen zakona je tako predvsem preprečiti ravno te anomalije, ki niso niti v interesu trga, niti lastnikov in poslovodstev, ki poslujejo skladno z uveljavljenimi etičnimi in drugimi standardi.
Največkrat smo slišali od pristojnih, da gre za kompleksen problem, ki zahteva sistemski pristop, nekateri pa so šli celo tako deleč, da so pojasnjevali kako že imamo ustrezno zakonodajo in da tu sploh ne vidijo problema. Zgodbe o prevaranih delavcih ter lastnikih podjetij, ki so že naslednji dan ustanavljali nove družbe pa se kar nadaljujejo. To žal ni predvolilna demagogija in besedičenje, to niti ni predvolilni projekt SLS, saj ta zakon obravnavamo že od letošnjega marca naprej. To je kruta realnost, ki jo vsak dan gledamo preko televizijskih zaslonov. Večina primerov spornih ravnanj pa največkrat celo ostane skrita pred očmi javnosti. Zato močno upam, da bomo s to zakonsko novelo dali možnost sodnikom, da dodatno presodijo, ali je šlo pri zapiranju podjetja za resne poslovne težave ali pa za poslovno špekulacijo in neodgovorno poslovanje. Predlagano obrnjeno dokazno breme zagotavlja hitrost nepravdnega postopka. Posamezniki, ki so delovali v dobro družbo z dolžno skrbnostjo ter niso bili povzročitelji stečaja ali prisilne poravnave ali nanj niso mogli imeti vpliva, kot je na primer večina kriznih menedžerjev, bodo imeli vse možnosti, da nemudoma predložijo vse dokaze in dejstva na podlagi katerih bo nepravdni postopek hitro končan.
Ob tem velja poudariti, da v nepravdnih zadevah ni sodnih zaostankov. Sodišča bodo morala tovrstne postopke, seveda, prednostno obravnavati. Podjetniku, ki je zašel v resne poslovne težave zaradi neplačanih terjatev za svoj produkt ali storitev v nepravdnem postopku, ne bo težko dokazati svoje nedolžnosti, saj bodo podatki o neprejetih plačilih govorili sami zase, medtem ko bo nekdo, ki v svojo korist izčrpava podjetje imel nepokrite kredite in se dobesedno načrtno okoristil tudi z neplačevanjem dobaviteljev in podizvajalcev, končno moral na sodišču pojasniti svojo sporno poslovno prakso. V SLS smo s tem zakonom naredili prvi korak pri preprečevanju dogodkov, ki so nam praktično že leta in leta ves čas na očeh pa nihče nič ne ukrepa. Pristojno ministrstvo z vsemi zaposlenimi ni zmoglo v teh letih pripraviti niti enega ukrepa, da bi takšne dogodke preprečili, da bi se kar koli spremenilo na temu področju, da je problem resnično pereč in zakon vsaj korak v pravo smer potrjuje, spoštovane kolegice in kolegi, kolegi poslanci tudi vaša podpora zakona na zadnji redni seji tega Državnega zbora RS. Upam, da bomo to načelnost in dojemljivost do tega problema ohranili tudi danes in bomo zakon znova podprli. In ne strinjam se seveda s tem kar je bilo rečeno, da onemogočamo krizne menedžerje. Ne, onemogočamo pa tiste »kvazi« krizne menedžerje, ki letajo iz cveta v cvet in za svoje dejanje na teh cvetovih ne odgovarjajo.