Spoštovani Slovenke in Slovenci,
današnji Dan reformacije, 31. oktober, je naš veliki praznik, praznik slovenskega jezika in nastanka slovenstva. V Slovenski ljudski stranki globoko spoštujemo slovenščino kot temelj naše narodne identitete. Da imamo Slovenke in Slovenci danes svoj prelepi jezik, se imamo zahvaliti vsem tistim prednikom, ki so se zanj s svojim ustvarjanjem in delovanjem zavzemali tedaj, kot to nikakor ni bilo lahko. Reformacija, s ciljem preurediti rimskokatoliško cerkev, je bila v 16. stoletju poleg verskega tudi kulturno in politično gibanje, ki je Slovencem prinesla prvo tiskano knjigo v materinem jeziku in prvo imenovanje pojma Slovenec. V veliki meri je prispevala h kulturnemu, posvetnemu, socialnemu, gospodarskemu, narodopisnemu in političnemu razvoju celotne Evrope. Čeprav je bil prvotni motiv reformacije religiozen, je prvič v naši zgodovino prišlo do prav posebnega kulturnega prebujenja in preporoda, ki nas je povzdignil v narod.
Slovenci smo bili v vsej svoji zgodovini vezani na materinščino, ki smo jo znali in uspeli ohraniti, ker smo se vseskozi zavedali njenega neizmernega pomena, če smo hoteli obstati kot narod s svojim lastnim jezikom in uspeti v svojih zavzemanjih za lastno državo. Zato je pomembno, da se danes spomnimo vseh teh preteklih okoliščin, v katerih je slovenskemu narodu uspelo ohraniti in razvijati svoj jezik, tudi zato, da ga bomo znali ponosno negovati in razvijati v prihodnje.
Že v prvem tisočletju, leta 993, smo Slovenci dobili Brižinske spomenike, ki so najstarejša zapisana slovenska beseda, pridiga in ob enem tudi srednjeveška retorična mojstrovina. So najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika na območju takratne zahodne Evrope in ob enem pojem začetka slovenske književnosti.
V preteklosti smo vedno varovali svoj jezik in svoje običaje, in kljub svoji majhnosti ali pa morda prav zaradi nje, smo se Slovenci s svojo čvrsto in trpežno naravo vse do danes uspeli ohraniti. Veliko je bilo temeljev, na katerih smo zgradili in utrjevali našo identiteto. Skozi evropsko zgodovino številnim večjim in močnejšim narodom od nas to ni uspelo in so se povsem izgubili, se asimilirali v večini in se tako odrekli svojemu obstoju.
V Slovenski ljudski stranki vemo, da so na poti postati, biti in ostati Slovenec številni mejniki, ki so jih v preteklosti branili in utrjevali plemeniti posamezniki, in tisti, ki tudi v sodobnem času zavzeto sledijo temu poslanstvu. Ti posamezniki so razumeli, in razumejo tudi danes, da če izgubijo jezik, izgubijo vse, predvsem pa sami sebe. Pri tem jim je bilo in je - njihovo temeljno vodilo ljubezen do lastnega naroda in zvestoba do očetnjave.
Ob današnjem prazniku se tako spominjamo, da se je v vasi Rašica pri Velikih Laščah na Dolenjskem leta 1508 rodil veliki kulturnik, utemeljitelj slovenskega jezika, protestantski duhovnik in reformator, predvsem pa prevajalec in pisatelj ter prvi slovenski bibliograf Primož Trubar. Veliki sin majhnega naroda je 100 let po tistem, ko je Johannes Gutenberg odkril tisk, v Rothenburgu v Nemčiji, kjer je služboval in živel, izdal prvi slovenski tiskani knjigi_ Katekizem in Abecednik. Posledice tega so bile daljnosežne tako za kulturo, kot za vse Slovence, saj lahko mirno rečemo, da se je rodil jezik, ki je največja identiteta vsakega naroda, morda tudi edina.
Tisti, ki so mislili, da nam vladajo, so se v zgodovini slovenskega naroda pogosto trudili naš jezik zliti s svojim. V novi Jugoslaviji je v 80. letih pri naših južnih sosedih vzniknila ideja, da se mora pouk in jezik materinščine v šolah oblikovati premo-sorazmerno s številom prebivalcev. To so imenovali »programska jedra« in to je bil tudi prvi vzrok, da smo se odločili, da v skupnosti, kjer naše identitete ne znajo ceniti, nimamo kaj iskati. Zapustili smo bivšo Jugoslavijo in prvič, po obdobju Karantanije v 7. stoletju, smo ponovno dobili svojo samostojno in neodvisno državo, ki v letošnjem letu praznuje svojih prvih dvajset let.
Ali se tega sploh zavedamo? Ali jo znamo ceniti? Ali smo nanjo ponosni? Ali svojo domovino spoštujemo in ljubimo? V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da tudi s praznovanjem in poklonom vsem tistim prednikom, ki so se v preteklosti borili za slovenski jezik in državo, krepimo zavest in ponos o slovenski narodni biti. Za to pa seveda niso dovolj le državni prazniki, kot je današnji – vsak naš dan, čeprav povsem običajni, je dan, v katerem živimo, mislimo in ustvarjamo v svojem narodnem jeziku in s tem utrjujemo svojo osebno narodno zavest. Zato je današnji praznik poklon tudi vsem danes delujočim slovenskim kulturnim ustvarjalcem, ki z svoji pisano ali uglasbeno slovensko besedo, negujejo in razvijajo slovenski jezik v sodobnem času.
Tega se je pomembno zavedati tudi danes, ko se nam je najprej - potem, ko smo v Evropi sicer živeli že od 6. stoletja dalje, maja 2004 pa postali tudi njen uradni del, dvignil standard in je vse steklo relativno dobro, pa čeprav se nam je v začetnih letih slovenske državnosti tudi marsikje zalomilo. Danes je mnogo preveč izgovarjanja na krizno obdobje, v katerem se je naša mlada država znašla. Kriza, ki je zavladala svetu, je v naši državi resda huje udarila, kot smo pričakovali. A nastala škoda ni povezana le z materialnimi dobrinami, z gospodarstvom, s kulturo. Stanje, v katerem se nahajamo, je povezano tudi z našim ponosom, z vrednotami in z ljubeznijo do nas samih in slovenske družbe kot celote.
Da ne bi pozabili, kdo smo, in ne zanemarjali osnovne družbeno-etične vrednote kot tudi ne ljubezni do naše domovine ter slovenskega jezika, nas opozarjajo tudi prazniki, kot je današnji - Dan reformacije.
Slovenci imamo eno najlepših himen v svetu, ki govori o ljubezni do življenja, o spravi in o dobrih sosedskih odnosih. Imamo bogato deželo, morda ne z energetskimi in zemeljskimi viri, a prav gotovo smo bogati po naravnih dobrinah. Naša narava še vedno ni okrnjena in tako onesnažena, kot večina Evrope in drugih razvitih delov sveta, naši potenciali na področju kmetijstva in turizma so ogromni. Ali jih bomo znali izkoristiti, vsaj toliko, kot naši severni sosedje, Avstrijci izkoriščajo svoje Mozartove kroglice? V Slovenski ljudski stranki stremimo k temu.
In verjamemo, da ko se bomo ponovno celovito zavedli, da je naša pot iz kriznih obdobij in težav lahko uspešna le, ko se bomo zavedli, da smo nekaj posebnega, da smo narod ponosnih ljudi, ki ima lep, zelo star jezik in svojo državo, ko bo vsak od nas spoštoval osnovne vrednote, ki so nam jih vcepljali kot otrokom, ko bomo začeli spoštovati in dopuščati različnost pogledov in ko bomo znova odkrili, da brez napora, truda, skromnosti in trdega dela, ne bomo splavali iz kalnih voda, v katerih plujemo, bomo znova na pravi poti, ki bo vodila nas in naše prihodnje generacije v svetlo prihodnost. V Slovenski ljudski stranki verjamemo, da v Sloveniji stopamo že danes na to pot.
Spoštovane Slovenke in Slovenci, dragi prijatelji, iskrene čestitke ob enem najpomembnejših praznikov za nas, ob Dnevu reformacije!
mag. Radovan Žerjav
predsednik Slovenske ljudske stranke