Celje, 29. oktober 2011 - Na današnji slavnostni konvenciji SLS in predstavitvi liste kandidatov SLS za volitve v Državni zbor RS je bil slavnostni govornik predsednik SLS mag. Radovan Žerjav. Njegov govor si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani članice in člani Slovenske ljudske stranke, prijatelji in prijateljice,
cenjeni gostje, med katerimi še posebej pozdravljam profesorja dr. Franca Zagožna in Ivana Omana!
Ponosen sem, da vam na današnji Konvenciji predstavljam kandidatke in kandidate Slovenske ljudske stranke za letošnje državnozborske volitve, ki stojijo tu ob meni in za menoj – velik ljudski pozdrav tudi njim!
V Slovenski ljudski stranki z oblikovanjem liste kandidatk in kandidatov nismo niti za hip odlašali. Preprosto zato, ker se kot stranka, v kateri smo v zadnjem mandatu kot opozicija z dejanji dokazali, da znamo in zmoremo sprejeti odgovornost tudi tedaj, ko je nihče od nas ne pričakuje in tedaj, ko je to najtežje. Zato, ker se kot stranka zavedamo resnosti razmer, ki obdajajo slovenski družbeni in politični prostor ta trenutek. In ta trenutek ni čas mencanja na mestu! Ni čas analiziranja vzrokov in posledic. Krizni menedžer ve, da je čas za takojšnje ukrepanje. Čas za dejanja!
Ekipa naših kandidatk in kandidatov je danes tu pred vami med prvimi zato, ker vemo – da ni odlašanja, in zato, da gremo že jutri v akcijo.
Zavedam se, da razmere v državi danes to terjajo od nas. Ni se še izteklo letošnje leto, v katerem praznujemo dvajset let slovenske samostojnosti, dvajset let naše – Slovenske države, a glede na okoliščine, v katerih se kot slovenska družba nahajamo se moramo vsak pri sebi odgovorno vprašati, ali se nam splača še naprej imeti državo? Jo hočemo ohraniti?
Nedvomno jo moramo! In jo bomo! Niti za hip, ne smemo dovoliti teh dilem ki se lahko porajajo te dni za idejami, ki na prvi pogled ne odpirajo teh dilem. Odgovorno bomo gradili državo, kot bomo tudi odgovorno uvajali ukrepe, ki bodo omogočali razvoj gospodarstva in kmetijstva - ker sta to v sodobni družbi pač temelja blagostanja. Z vsemi silami bomo branili, ohranili – predvsem pa spodbudili slovensko gospodarstvo - ki nam daje razvoj in rast, predvsem pa delovna mesta in vsakdanji kruh.
Marsikaj je za postoriti, v sedanjih razmerah pa je nedvomno, kaj so prednostne naloge. V zadnjih dveh, treh letih sem tisočkrat ponavljal_ gospodarstvo, gospodarstvo, gospodarstvo! Zato - ker je to za državo in njene ljudi tista ista energija, ki v sadovnjaku sadnemu drevesu daje moč, da stoji, zacveti in obrodi užitne plodove, s katerimi se hranimo! Zato, da danes ne bi bilo sto-tisoče ljudi pod pragom revščine! Zanemarjati podlago, na kateri sloni blagostanje, je enako kot zanemarjati zemljo, iz katere vzklije seme.
Ko je človek lačen, ve – da mora stopiti v kuhinjo, prižgati štedilnik, nanj pristaviti lonec, vstaviti vanj - če se le da zdravo hrano – in jo skuhati, če želi topel obrok na krožniku. Slovenska ljudska stranka že danes, in bo še bolj v prihodnje, dokazovala, da so podlaga za razumna ukrepanja skrita v preprostih in jasnih odločitvah - in predvsem_ v odločnih dejanjih. Ne pa v cincanju.
Vem, da to marsikdaj ni lahko. In da so pogosto marsikje hladilniki prazni, da ni kaj za vreči v lonec, kaj šele kakovostno hrano, čeprav se o tem ne govori dovolj na glas! O tem se ne gre sprenevedati. Ne zatiskam si oči, da marsikdo kljub težkim razmeram živi zelo dobro in lepo. In prav je tako, če je to posledica trdega dela, znanja in sposobnosti… Vendar vidim stisko ne le vseh tistih vse številčnejših, ki so pod pragom revščine, temveč tudi tistih pol milijona ljudi v Sloveniji, ki so danes še nad njenim pragom, a trepetajo, da se bodo vanjo pogreznili.
Spoštovani,
tega pogrezanja mi, ekipa ki je tu z menoj, ne bomo dopustili! Zato se bomo zavzeli za takojšnjo stabilizacijo javnih financ in večjo učinkovitost države, tudi z racionalizacijo, pri čemer bomo z zmanjšanjem števila ministrstev na deset začeli pri samem vrhu javnega sektorja, in pri tem bomo morali stopiti skupaj! Lotili se bomo tudi izzivov, kot so pokojninska in zdravstvena reforma, vendar na temelju aktivnega socialnega dialoga, v katerem bodo sodelovali vsi. Le skupaj in v dialogu bomo kot družba močni, da te neizogbine izzive izpeljemo uspešno. Hkrati bomo tudi okrepili zaupanje v pravno državo zato, da bomo na teh temeljih takoj začeli učinkovito spodbujati gospodarsko rast. Zato, da bomo lahko posledično dvignili življenjski standard ljudi in zaustavili trend naraščanja revščine v državi.
Tudi aktualnost razprave o razprodaji državnega premoženja, nas ne zavaja v prepričanju, da je treba kar vse lastniške deleže države v vseh podjetjih prodati takoj in to kar po dolgem in počez. NE! Sam sem trdno prepričan, da je še posebej v vsej tej ihti idej, kdo bo prej razprodal vse, še toliko bolj pomembno ostati razumen gospodar in ravnati preudarno. To pomeni ne prodajati za vsako ceno - kot tudi ne ohranjati v lasti za vsako ceno. Še več nerazumno bi bilo, da bi v vsej ihiti prodajali vse, da bi iz tujine izvažali tajkune, ki ji imamo sami dovolj in si z njimi ne znamo spopasti. Samo zato in le za to, da bo nekaj izbranih posameznikov zaradi sodelovanja pri prodaji preskrbljenih do konca življenja.
Povejte mi, kako lahko eno največjih slovenskih trgovskih družb, kjer je zaposlenih na desttisoče ljudi, kupi nekdo, ki niti sam nima denarja, slovenske države pa to sploh ne skrbi.
Tako kot kmet, ki ne bo prodal vseh svojih najbolj rodovitnih njiv zgolj zato, ker je kriza, tudi država ne sme zaletavo razprodati vse, kar ima, če želi obstati kot država in odgovorno poskrbeti za svoje ljudi, za svoj narod. Seveda pa tudi kmet dobro ve, kdaj rabi pomoč, sovlaganje ali tudi prodajo kakega dela svojega premoženja, če naj ohrani tisto, kar ga drži pokonci.
Ker so državo in številna največja državna in paradržavna podjetja v bližnji preteklosti vodili nesposobneži ali tisti, ki so le izčrpavali podjetja,
ni razlog, da bi sedaj, ko se zaradi svetovne krize dosegajo najnižje cene, vse kar počez razprodali. Nasprotujem razmišljanju, da dobrega tekmovalnega konja, ki ga nismo znali dobro voditi, da bi za nas zmagoval, zdaj ubijemo in meso prodamo za drobiž.
Jaz in Slovenska ljudska stranka se tem ne strinjamo! V strateško najpomembnejših podjetjih, najpomembnejših bankah in drugih podjetjih, mora država ohraniti vsaj kontrolni delež. Ugotovili bomo odgovornosti za vse tiste, ki so v preteklosti dajali na tisoče neustrezno zavarovanih kreditov, zaradi česar moramo sedaj banke vedno znova dokapitalizirati, pa kljub temu obrtniki in podjetja z dobrimi programi ne morejo do posojil pod normalnimi pogoji. Objavili bomo podatke o teh lopovščinah, torej podatke, kdo je take nezavarovane kredite dobil in kdo jih je odobril. Če nam to onemogoča Zakon o zaščiti osebnih podatkov, bomo spremenili zakon o tej točki.
Ampak to ne pomeni, da se bomo ukvarjali s preteklostjo, v preteklosti in ideologiji ni rešitev za prihodnost!
Naj ponazorim, kaj pomeni prodaja vseh glavnih slovenskih bank in vseh drugih podjetij, če se nam zgodi svetovni črni scenarij in pademo v totalno krizo, z lakoto in svetovnim kaosom – tedaj bomo brez lastnih finančnih ustanov in drugega premoženja kot potniki na preobloženi tuji ladji lahko samo čakali, ali bo v viharju tudi za nas prostor na rešilnem čolnu, ali pa bomo ob igranju orkestra na palubi križem rok čakali, da nas potegne v globino. Nek povsem spodoben tuj lastnik naših bank v primeru popolne krize ne bo gledal na to, kako z majhnimi krediti pomagati ljudem h golemu preživetju, ampak bo mirno kreditiral varnejše in donosnejše naložbe nekje v Braziliji ali na Kitajskem, medtem ko stotisoči v Sloveniji ne bi imeli za hrano in ogrevanje.
Ne imejmo iluzij, da bo kdo drug v takem primeru skrbel za nas. V primerih take krize nas zgodovina uči, da se lahko zaneseš le nase.
Ne glede na vse, moramo ohraniti toliko lastnih vzvodov, da bomo lahko mi sami krmarili to Slovenijo - in Slovenska ljudska stranka je to pripravljena in sposobna opraviti!
Zato naj zaključim to misel_ če je bil naziv nacionalni interes zlorabljen, to ne pomeni, da nacionalnega interesa ni. Najodločneje obsojamo vse zlorabe, ki so se dogajale v imenu nacionalnega interesa. Enačiti zlorabe z nacionalnim interesom samim - je najpodlejša demagogija. Nacionalni interes vendarle obstaja. Ohraniti moramo vsaj kontrolni državni delež v strateško najpomembnejših podjetjih finančnega, infrastrukturnega, pa tudi prehrambenega sektorja in zagotoviti odgovorno gospodarjenje s tem premoženjem. To je gotovo slovenski interes zato, zato - da vendarle na dolgi rok ne ostanemo goli in bosi. Če so nas anomalije in zlorabe v Sloveniji pripeljale na rob propada, ne smemo dovoliti, da se danes z nekimi poenostavljenimi floksulami pahne državo v propad in se vse v celoti razproda – in to zdaj, ko je to državno premoženje najmanj vredno. Krizo bomo prebrodili, in Slovenska ljudska stranka bo naredila vse, da bomo skladno s tem tudi delovali.
Spoštovani,
izzivov in konkretnih nalog, ki sem si jih zastavil s svojo ekipo kandidatk in kandidatov za poslance, imamo še veliko. Med njimi izpostavljam tudi samooskrbo z domačo hrano, ki jo bomo obravnavali kot tisto strateško surovino države, ki lahko nahrani svoje ljudi. Prepričan sem tudi, da v Sloveniji imamo svojo »nafto«. To sta les in gozd. Samo z malverzacijami ponarejanja podatkov o kakovosti izvoženega lesa država letno izgubi nekaj deset milijonov evrov. Hkrati pa je to edino področje, kjer ima Slovenija izjemno prednost_ na desettisoče kakovostnih novih delovnih mest v predelavi lesa ostaja v tem trenutku popolnoma neizkoriščenih in prepuščenih špekulantom.
Vsekakor pa se bom z mojo ekipo, ki kandidira na letošnjih parlamentarnih volitvah potrudil, da v mandatu, ki nam bo zaupan na volitvah, zapolnimo tisto vrzel v družbi, ki tare ljudi in je cokla uspešnejšemu ter odgovornejšemu sistemu upravljanja države: lažno socialo bomo obsodili, a spodbudili tisto, katero so znali spodbujati tudi slovenski razumniki izpred sto let. Janez Evanglist Krek, ko je ustanavljal zadruge, delavske hranilnice – jih je ustanavljal zato, da bi ljudje preživeli, danes pa - kako naj človek preživi, če mu ne daš kisika, pa zahtevaš, da naj diha?
V teh razmerah totalnega liberalizma, ki se ga danes prodaja kot rešitev za problem, je preprosto nekaj, kar je lahko v drugačnih razmerah ena izmed preprostih rešitev, a ni uporabna. Mi moramo zato, da tisti, ki so danes pod pragom revščine in ostalih pol milijona Slovenk in Slovencev, ki se bojijo, da bodo tja zdrsnili, da delajo in živijo, ne pa da v paničnem krču čakajo doma, kaj se bo zgodilo. Dokler Slovenija ima dele svojega gospodarstva, v času krize, ki se še poglablja, mora to biti v funkciji in na razpolago_ podjetjem, obrtnikom, zaposlenim …
Kajti ljudje v resnici želijo delati. Varljivi je občutek, da nočejo. Delo je v naravi ljudi, se jih pa je pri nas zatrlo. Mladi danes vedo, da bodo morali zaslužiti še malo več, da bodo pomagali starim staršem, da bodo svojo starost lepo preživljali ob peči.
S svojo ekipo kandidatk in kandidatov Slovenske ljudske stranke in s tem zavedanjem, da ljudje želijo delati, bomo naredili vse, da bomo ustvarili takšno okolje, kjer bo gospodarstvo obstalo, zacvetelo in bo ustvarjalo nova delovna mesta.
Spoštovani,
konec je demoraliziranja! Lahko se jokamo - lahko pa zagrabimo. In Slovenska ljudska stranka se ne bo izogibala - niti odločitvam, niti odgovornosti. Bo preprosto zagrabila!
Sam sem večkrat dokazal, da je možno kaj narediti tudi mimo ustaljenih tokov korporativne korupcije. Ko sem reševal pomursko avtocesto, šentviški predor, viadukt Peračico - sem šel proti interesom pridobljenih privilegijev tedanjih velikašev. Kljub krizi smo izpeljali projekte - in jih nismo preplačali. Tako bo tudi vnaprej. Nihče ni prevelik gospod, da ne bi šel na gradbišče in izmeril osebno kakšno širino avtocesto.
Spoštovani,
trdno verjamem, da je pred nami svetla prihodnost, in da jo bomo v Slovenski ljudski stranki pomembno sooblikoval!
