Ljubljana, 28. januar 2012 – »Nisem niti zasledil, da bi bili sproženi kakršnikoli postopki v zvezi s temi nepravilnostmi, da bi javnost končno dobila popolne informacije, čeprav prav vsi v tej dvorani vemo, da vzrok za katastrofalno stanje bilanc slovenskih bank ni bil izključno v svetovni gospodarski krizi, temveč predvsem v neodgovornem poslovanju, nekritičnem ocenjevanju tveganja, predvsem pa malomarnosti odgovornih bančnikov, ki bi morali za slabo opravljeno delo tudi odgovarjati,« je na današnji 5. izredni seji Državnega zbora RS poslanec SLS Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine SLS predstavil stališče glede predloga Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.
V Slovenski ljudski stranki bomo Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici podprli. Tudi po naših proučitvah gre pri tem zakonu za enega izmed osnovnih in splošno uveljavljenih načinov financiranja s pomočjo kritih obveznic, ki zaradi zavarovane strukture instrumenta pomeni bistveno ugodnejši vir financiranja za slovenske banke. Čeprav je težko razumeti, da smo imeli kar pet let v veljavi zakon, ki ga v praksi sploh ni bilo moč izvajati, pa po sedanjih pojasnilih tako Združenja bank Slovenije, kot tudi Banke Slovenije, tokratne rešitve dejansko omogočajo, da bodo banke takšne vrednostne papirje lahko tudi dejansko izdajale v praksi. Bolj pa nas v SLS skrbijo navedeni razlogi za sprejemanja te zakonodaje, ki niso videti kot želja po urejanju zakonodaje, temveč kot krčeviti poskus iskanja svežih sredstev za slovenski bančni sistem. Seveda se vsi zavedamo resnosti situacije, saj bankam samo v tem letu zapade približno tri milijarde obveznosti, ki jih bodo morale vrniti tujini. Težko je verjeti, da bo ta zakon lahko rešil to težavo. Vendar pomeni vsaj določen korak naprej. Dejstvo, da šele danes uvajamo delujočo zakonsko rešitev s področja hipotekarnih in komunalnih obveznic kaže na slabšo razvitost slovenskega bančnega trga v primerjavi z zahodnimi ekonomijami. To bi sicer moralo biti v finančni krizi, ki se je začela leta 2008, velika prednost. Večina bank v Sloveniji se namreč ni prednostno ukvarjala z investicijskim bančništvom in pri nas nismo zaznali poka nepremičninskega balona, ki je pozneje prerasel v globalno gospodarsko finančno krizo.
A kljub temu imajo največje bančne skupine v Sloveniji enormne izgube in več 10 milijonske portfelje slabih kreditov, posledično pa so zaradi zmanjšane likvidnosti banke povsem zatajile pri osnovni dejavnosti_ kreditiranju gospodarske aktivnosti, prav zdaj ko je to najbolj pomembno. Celoten prejšnji mandat smo v SLS opozarjali na sumljive zgodbe iz ozadja, ki so privedle do takšnega stanja, iskali odgovorne, postavljali vprašanja, a nismo dobili zadovoljivih odgovorov. Seveda, samo pogovori v parlamentu še zdaleč niso dovolj in zagotovo bi še katera izmed pristojnih institucij morala pogledati kaj, kje in zakaj je šlo vse tako narobe. Poslanci v prejšnjem mandatu tako nismo dobili vseh odgovorov, niti o NLB niti o vprašanjih o odgovornosti Banke Slovenije. Nisem niti zasledil, da bi bili sproženi kakršnikoli postopki v zvezi s temi nepravilnostmi, da bi javnost končno dobila popolne informacije, čeprav prav vsi v tej dvorani vemo, da vzrok za katastrofalno stanje bilanc slovenskih bank ni bil izključno v svetovni gospodarski krizi, temveč predvsem v neodgovornem poslovanju, nekritičnem ocenjevanju tveganja, predvsem pa malomarnosti odgovornih bančnikov, ki bi morali za slabo opravljeno delo tudi odgovarjati. Ne da bi stvari razčistili za nazaj, bomo težko uvedli dobro prakso za prihodnost. Danes slovenskim bankam odpiramo še eno izmed zadnjih možnosti za pridobivanje razmeroma poceni svežega denarja, na trenutno sicer zelo ugodnih finančnih trgih. Bojimo se, da od zdaj dalje popravnih izpitov ne bo več, zato je čas, da začnejo delovati tudi vsi regulatorji bančnega trga in na to bo SLS v naslednjem mandatu še posebej pozorna. Kot že rečeno, pa bomo v SLS pričujoči zakon podprli.