Ljubljana, 28. januar 2012 – Na današnji 5. izredni seji Državnega zbora RS je poslanec SLS Mihael Prevc predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih. Celotno stališče PS SLS si lahko preberete v nadaljevanju.
O prevzemni zakonodaji je bilo v zadnjih letih že veliko povedanega. In prav vsi poznamo aktualno dilemo glede potencialnega odvzemanja glasovalnih pravic države kot lastnika v primerih, ko je namensko ali nenamensko prekoračila zakonsko določeni prevzemni prag.
Novela zakona, ki je pred nami, je pripravljena v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev in dopolnjuje določbe obstoječega zakona v delih, v katerih se je v praksi izkazalo, da prihaja do težav pri izvajanju zakona. Na nekaterih področjih pa so nedvomno obstajale tudi pravne praznine oziroma so se pojavljale različne razlage obstoječega zakona. Osnovno izhodišče predlagane spremenjene zakonodaje tako postaja zaščita interesov malih delničarjev. V SLS tudi zelo podpiramo rešitev, da prevzemne ponudbe ni dolžna dati banka, ki je prevzemni prag prevzela s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagi unovčenja zavarovanja.
To je še posebej pomembno v današnjem času, ko prihaja do številnih izvršb oziroma zasegov delnic. Čeprav banke iz teh vrednostnih papirjev ne smejo uresničevati glasovalnih pravic v času, ko velja takšna izjema, pa ima na voljo obdobje dveh let, preden nastane obveznost dati prevzemno ponudbo. Po mnenju SLS je to dovolj dolgo obdobje za to, da se lahko izvede temeljita reorganizacija podjetja. Po mnenju SLS tako s tem zakonom postavljamo nov pravni okvir, ki ne dopušča izjem, in ki precej bolj jasno opredeljuje obveznosti in dolžnosti lastnikov. Res pa je, da sprejeta rešitev v zelo neugoden položaj spravlja državo kot lastnico. Namreč, v nadaljevanju letošnjega leta lahko v kar nekaj podjetjih država izgubi glasovalne pravice, posledično pa bodo imeli v teh podjetjih odločilno moč odločanja lastniki z veliko manjšimi deleži, kot ga ima trenutno država. Osnovna dilema tako ostaja, ali naj država povsod poda prevzemno ponudbo, ali pa vse viške delnic nad prevzemnim pragom preprosto proda. Po mnenju SLS nobena od teh skrajnosti, tako zaradi kritičnega stanja javnih financ kot zaradi izredno neugodnih razmer na delniških trgih, ni izvedljiva, zato se zavzemamo za prehodno rešitev.
Kolegi iz PS SD so pri obravnavi na matičnem delovnem telesu poskušali to dilemo rešiti z amandmaji, ki bi opredeljevali posamezne izjeme in nekako legalizirali stanje nekaterih prekrškov s strani države za nazaj. V SLS nismo prepričani, da je to res rešitev, kajti ostro ji je nasprotoval tudi glavni nadzornik, Agencija za trg vrednostnih papirjev. Amandmaji so se namreč ukvarjali s konkretnimi primeri in so bili praktično diskriminatorni do drugih družb, s čimer se pojavi tudi vprašljiva ustavna vzdržnost teh predlogov. V SLS smo tudi prepričani, da je nesmiselno na področju prevzemne zakonodaje sprejemati rešitve, ki jih zavrača ravno glavni nadzornik in regulator, v tem primeru Agencija za trg vrednostnih papirjev.
Iz razlogov, ki sem jih zdaj navedel, poslanci SLS ne bomo podprli amandmaja, ki sta ga vložili PS SD in PS Pozitivne Slovenije. V PS SLS bomo zato osnovni predlog novele Zakona o prevzemih podprli, vendar upamo, da se bodo že kmalu po formiranju nove Vlade RS lahko za skupno mizo posedli tako predstavniki pristojnega ministrstva, paradržavnih skladov, Agencije za upravljanje kapitalskih naložb in Agencije za trg vrednostnih papirjev ter poskusili najti rešitev, ki bi ustrezala vsem deležnikom, kajti že v nekaj mesecih se lahko situacija okoli upravljanja državnih lastniških deležev v podjetjih močno zaplete. Za zdaj bomo v PS SLS ta zakon podprli.