Ljubljana, 15. februar 2012 - Koalicijska pogodba v poglavju Znanost je kratka, vendar koncizna in vsebuje večino pomembnih poudarkov na tem področju – že v samem začetku izpostavi znatno absolutno povečanje javnih sredstev za financiranje znanstveno-raziskovalnega dela, kot poudarja dr. Franci Demšar, predsednik Kluba znanstvenikov pri SLS.
Pogodba začne s skrbjo za kakovost slovenske znanosti v svetovnem merilu z doslednim uveljavljanjem mednarodno primerljivih standardov ter spodbujanjem odličnosti. Ta del je povsem v skladu s trendi, ki jih prikazuje graf, s katerim primerjamo rast citatov na milijon prebivalcev za Slovenijo v primerjavo s celotno EU ali z njenimi posameznimi deli (Mediteran, vzhod, sever). Graf kaže, da ima Slovenija najvišjo rast in se hitro približuje najbolj razvitim po najpomembnejšem indikatorju znanstvene odličnosti. (Priloga Graf 1.)
Pogodba daje poudarek povezljivosti znanstvenega dela s potrebami gospodarstva in drugih uporabnikov znanja. Agencija za raziskovalno dejavnost vodi natančne podatke o tovrstnem sodelovanju, ki kljub krizi kažejo pomembno dinamiko in rast. V letu 2010 so npr. gospodarske družbe v Sloveniji raziskovalcem na univerzah in inštitutih izplačale 33 milijonov evrov za projekte, ki jih rabijo za svoje razvojne potrebe. (Priloga Graf 2.)
V pogodbi bi izpostavil skrb za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti s povečanjem deleža stabilnega financiranja znanosti, da bo v odstotkih primerljiv z razvitimi evropskimi državami. V Sloveniji je zdaj delež stabilnega financiranja znanosti med najnižjimi v Evropi. (Priloga Graf 3.)
Ena od pomembnih značilnosti financiranja slovenske znanosti je relativno velik odstotek financiranja znanosti na inštitutih v primerjavi z univerzami – za kakih 5 % višji kot npr. v Franciji ali Nemčiji in precej višji kot v Avstriji ali skandinavskih državah. Koalicijska pogodba se zavzema za to, da se raziskovalci z inštitutov v čim večji meri vključijo v pedagoški proces.
Koalicijska pogodba se zavzema tudi za finančno kontrolo dodeljenih sredstev ob upoštevanju sistema kategorije cene raziskovalnih ur, ki je enostaven in učinkovit način kontrole.
EU vsako leto objavi inovacijski indeks EU držav, ki ga izračuna iz 25 kazalcev njihove znanstvene in tehnološke aktivnosti (članki, citati, vlaganja države, podjetij, patenti, prihodki od patentov ...). Slika kaže, da je Slovenija tik pod evropskim povprečjem in da je rast kazalca med najvišjimi v Evropi. Brez dvoma so ti kazalci pozitiven obet, da bo izhod Slovenije iz krize hitrejši, kot bi bil, če teh pogojev ne bi imeli. (Priloga Graf 4.)