Ljubljana, 10. februar 2012 – »V SLS smo prepričani, da bi se bilo mogoče izogniti vsem neproduktivnim, dolgotrajnim in tudi nestrpnim razpravam, ki smo jim priča in prav lahko bi se konec koncev izognili tudi vsem stroškom, ki jih s seboj potegne organizacija in izvedba referenduma,« je dejal poslanec SLS Jakob Presečnik na današnji 7. izredni seji Državnega zbora RS ob predstavitvi stališča PS SLS glede zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.
Nastajanje, obravnava in sprejemanje Družinskega zakonika segajo že skoraj desetletje nazaj, saj se je potreba po takšnem zakoniku pokazala že leta 1994, ponovno leta 2004, leta 2007 je bil zakonik celo tik pred sprejetjem, a na koncu umaknjen. V današnjem stališču PS SLS se namerno ne bom podrobneje dotikal vsebine, o kateri smo razpravljali zelo temeljito, saj začetek obravnave tega zakonika sega že v leto 2009. Ves ta čas so se vrstili pozivi tako z javnim pismom ministru in predsedniku Vlade RS ter tudi v številnih razpravah tukaj v parlamentu, ko smo predstavniki SLS glasno opozarjali, da je zakonik glede varovanja pravic otrok za nas in verjetno za večino družbe sprejemljiv in potreben. In prav zato se nam zdi popolnoma nepotrebno, da ste v istem zakoniku spreminjali definicijo zakonske zveze in koncepta družine. Za takšno potezo ni bilo nikakršne pravne ali dejansko utemeljene potrebe. Ta temelja celica naše družbe pa bi morala ostati opredeljena kot do sedaj, kot skupnost otrok in staršev. Z Družinskim zakonikom ste nas povsem nepotrebno postavali pred osnovno dilemo, ali podpreti prizadevanje istospolne skupnosti po povsem enakopravni obravnavi tudi glede otrok ali pa se postaviti na stran otroka in njegovo primarno pravico do dveh vzgojnih konceptov, do očetovega in materinega.
V SLS smo prepričani, da bi se bilo mogoče izogniti vsem neproduktivnim, dolgotrajnim in tudi nestrpnim razpravam, ki smo jim priča in prav lahko bi se konec koncev izognili tudi vsem stroškom, ki jih s seboj potegne organizacija in izvedba referenduma. Kajti spoštovane kolegice in kolegi, dejansko se razprave v javnosti odvijajo le o približno šestih členih v skupno tristo petnajst členov celotnega zakonika. Skrajno nerazumno se nam zdi, da se ni bilo mogoče v dolgotrajnem postopku do danes o teh spornih členih dogovoriti, jih spremeniti in hkrati tudi uveljaviti vse ostale nujno potrebne določbe brez referenduma. Sredstva, ki jih bomo porabili za referendum, bi lahko preusmerili v katero od socialnih blagajn. Žalostno je sicer, da moramo o temeljnih vrednotah in o koristih otrok, ki so odvisni od nas, odločati na referendumu, ko pa je povsem jasno dejstvo, da naravnih zakonov, zakonov ali referendumov ne moremo in tudi ne bi smeli niti poskušati spreminjati. Upam, da bomo volivci odšli na referendum odgovorno, z mislijo, da odločamo o prihodnosti naših otrok, vnukov in pravnukov. V PS SLS tako lahko samo ugotovimo, da žal poti nazaj ni in se bomo o zakoniku odločali na referendumu.