Ljubljana, 29. marec 2012 – V zadnjih 6 letih se je količina proizvedenih prašičev v Sloveniji prepolovila. Število plemenskih živali se je s 54.000 zmanjšalo na 28.000, podobno je padla proizvodnja pitanih prašičev s 560.000 na manj kot 300.000, vendar se trend padanja proizvodnje nadaljuje. Tedensko se v začetku leta 2012 zakolje manj kot 80 ton mesa prašičev v klavnicah, ki zakoljejo več kot 200 prašičev na teden. V Sloveniji potrošimo okrog 41 kg prašičjega mesa na prebivalca. Od tega je iz domače proizvodnje pokritih samo še 27 %.
Vzroki tako drastičnih sprememb so ekonomski, organizacijski in izrazite poslovne razdeljenosti v verigi od reje prašičev do prodaje mesa. Velik vpliv ima posledica gospodarske bolezni PRRS (prašičji reproduktivni respiratorni sindrom), ki je v plemenskih čredah povzročil veliko gospodarske škode. Posledično je bilo v tem času tudi zanemarljivo število investicij v obnovo in novogradnje hlevov za rejo prašičev. Da bi omejili nadaljnjo zmanjševanje prireje v prašičereji in preprečili popolno odvisnost oskrbe Slovenije s prašičjim mesom iz tujine, Vladi RS predlagamo naslednje nujno potrebne korake_
1. preprečiti je treba nadaljnje padanje obsega reje in še posebej padanje števila plemenskih živali. Treba je uvesti ukrep podpore za ohranitev staleža plemenskih svinj in plačilo po plemenski živali preko ukrepa de minimis;
2. investicije v preureditev hlevov za zamenjavo stare opreme in uskladitev opreme z zahtevami zakonodaje. Razpisi naj bodo dosegljivi tudi manjšim rejcem. Prilagoditi se je treba zahtevnim pogojem iz navzkrižne skladnosti;
3. podpora investicijam za izgradnjo novih hlevov za rejo plemenskih svinj, kajti osnova razvoja prašičereje je vzreja pujskov. Velikostna struktura slovenskih kmetij omogoča postavitev modelov prašičerejskih kmetij, ki bodo ekonomsko uspešne pri vzreji pujskov, glede na razpoložljive površine (kmetije do 30 ha kmetijskih površin).;
4. podpora investicijam za kombinirane reje plemenskih svinj in pitanja prašičev. Gre za kmetije, ki imajo večji obseg kmetijskih površin nad 30 ha. Prireja pujskov in nadaljnja reja prašičev pitancev so lahko finančno stabilne glede na tržna nihanja. Praktično so v zadnjih letih lahko samo takšne kmetije ohranile obseg prireje. Te kmetije tudi lažje zagotavljajo ugodno zdravstveno stanje v čredi;
5. podpora organizirani obliki povezanosti rejcev, ki delujejo na principu zadružne organiziranosti. Samo specializiran oblika povezanosti rejcev bo potegnila razvoj prašičereje naprej. Če na tem področju ne bomo uvedli nikakršnih podpor, potem se bo reja prašičev še naprej zmanjševala in dobesedno propadla;
6. povezanost celotne verige od prireje prašičev, predelave mesa in trženja mesa v Sloveniji je treba urediti. Interesi v tej verigi niso povezani, zato tudi ne temeljijo na osnovnem izhodišču, da je pomembno imeti višjo samooskrbo s prašičjim mesom v Sloveniji;
7. v izogib preprečevanju prodaje uvožene svinjine pod slovenskim poreklom in zavajanju slovenskega kupca naj se poostri nadzora masne oz. količinske sledljivosti.
Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki meni, da je glede na nizko samooskrbo in tradicionalno navezanost na uživanje mesa prašičev smiselno podpreti ponovni razvoj reje prašičev.
predsednik SKZ pri SLS
dr. Stane Klemenčič