Ljubljana, 28. marca 2012 - Poslanka SLS Jasmina Opec je na današnji javni predstavitvi mnenj o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki jo je pripravil Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo DZ RS predstavila mnenje PS SLS. Celotno mnenje Poslanske skupine SLS, ki je bilo predstavljeno na predstavitvi, si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani!
Pričujoča novela zakona, o katerem danes poteka razprava, je nova nadgradnja dosedanjega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilni poravnavi. V času krize je nedvomno še toliko pomembneje, da iščemo rešitve za tista zdrava jedra podjetij, ki so sicer kot celota zašli v težave, a imajo potencial, da vsaj deloma poslujejo naprej. Toda tudi v Slovenski ljudski stranki smo v postopku obravnave te novele podprli to javno razpravo, predvsem zato, ker obstaja kar nekaj dvomom in nasprotujočih si stališč, glede predlaganih zakonskih rešitev. Prisilna poravnava je pravni institut, ki ga imamo uveljavljenega kot opcijo, ki omogoča, da predvsem pri podjetjih, ki imajo začasne težave s prekomerno zadolžitvijo in največkrat posledično tudi z insolventnostjo, da vendarle odpravljajo dejavnost, kateri se obeta tudi v prihodnje stabilen denarni tok in obstaja velika možnost, da bodo upniki podjetja dobili v nekaj naslednjih letih večji del svojega vložka nazaj, kot bi ga sicer s takojšnjim stečajem. Skratka, pozitivna zadeva, ki pa je bila v preteklosti, tako kot tudi že marsikatera stvar pri nas v Sloveniji včasih tudi zlorabljena. Na način, da se je podjetjem brez vizije in razvoja umetno podaljševalo možnost preživetja kot tudi, da so zaradi predhodnega, tihega dogovora med podjetjem in večinskimi lastniki kratko potegnili predvsem preostali manjši upniki. Ta skrb očitno ostaja še bolj poudarjena, na kar opozarja tudi obrtniško podjetna zbornica.
Sedanji, torej veljavni zakon je v pravni red ponovno vnesel obvezni pogoj, da se lahko postopek prisilne poravnave začne samo ob pogoju, da se zagotovi najmanj 50 odstotno poplačilo navadnih terjatev. Po samo petih mesecih so v prejšnjem mandatu na Ministrstvu za pravosodje že začeli s postopki za pisanje tega novega zakona z utemeljitvijo, da je pričetkov postopkov prisilnih poravnav vse premalo, glede na obdobje pred uveljavitvijo zakona in da je več kot očitno prag previsok. Glede na kratko časovno obdobje veljavnosti prejšnjega zakona lahko nekoliko podvomimo v tako hitre zaključke, ko pa zakon v praksi namreč ni niti dobro zaživel. Kajti veliko bolj kot začetki postopki prisilnih poravnav je pomembno število potrjenih, torej izglasovanih postopkov prisilnih poravnav in kar je najpomebneje, koliko poravnav je bilo uspešno končanih, torej da so poplačane dolgove v dogovorjeni vrednosti in da nemoteno poslujejo naprej. S takšno analizo obstoječega zakona, pa je pet mesecev po našem mnenju bilo vse premalo časa. V Slovenski ljudski stranki načeloma nimamo težav z zmanjšanjem odstotka obveznega pogoja poplačila. Tudi v praksi smo v preteklosti že videli uspešne poravnave tudi pod to mejo, ki so se izkazale za veliko boljšo rešitev, kot stečajni postopek. Zato v Slovenski ljudski stranki danes veliko pričakujemo od te javne predstavitve.
Odgovoriti je treba na vprašanje ali je res temeljni problem za slabe razmere v državi oziroma gospodarstvu slaba insolvenčna zakonodaja, kot je navajala prejšnja vlada. Poleg tega nas zanimajo tudi drugačne opcije reševanje tega problema. Ali velja kot primer razmišljati o ohranitvi 50 odstotnega praga kot pogoj in podaljšati obdobje poplačila? Ali obstaja mogoče možnost kompromisa med 30 in 50-imi odstotki? Torej, dopuščamo možnost, da so pogoji za 50 % poplačilo preostri, toda ali ne bo zmanjšanje na 30 oziroma 40 odstotkov prinesel še večjega oškodovana upnikov, ki so že v tako nezavidljivem položaju, lahko upajo samo še na del terjatev. Koliko družb upnic je ali pa še bo končalo v stečaju, ker jim je bilo poplačanih le recimo 10 ali 20 odstotkov dolga. Tudi na to moramo misliti, da z začasno rešitvijo enega podjetja ne potopimo številna druga veliko manjša, ki pa so močno izpostavljena do obravnavanega podjetja. In ne nazadnje ali je prav, da država postavlja pogoje, ko pa je vse skupaj samo stvar dogovora med upniki in dolžnikom.
Kot rečeno v Slovenski ljudski stranki podpiramo vse ostale administrativne ukrepe in dopolnitve, ki jih prinaša zakon, saj so pripravljene na podlagi predhodnih izkušenj. Načeloma podpiramo tudi uzakonitev poenostavljene prisilne poravnave za samostojne podjetnike in mikropodjetja. Tudi oni morajo imeti možnost izkoristiti ta institut prestrukturiranja. Bi pa definitivno želeli, da so rešitve, ki so danes predlagane podkrepljene s konkretnimi številkami o začetih, potrjenih in zaključenih prisilnih poravnavah in z izkušnjami iz dosedanje prakse uporabe prisilne poravnave. Danes torej iščemo odgovor, zakaj bo z novim zakonom v prihodnosti bolje in tudi ali bodo prav vsi upniki tudi nadalje ustrezno zaščiteni. Kajti prisilna poravnava mora slediti svojemu namenu, da rešuje zdrava jedra podjetij, da nadaljujejo s poslovanjem, da ohranjamo kakšno delovno mesto, ki ga dandanes še kako potrebujemo. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bodo na račun reševanja posameznih podjetij skozi prisilne poravnave v ozadju propadale druga, manjša podjetja, ki so bila na te družbe vezana, če res malo podjetništvo vidimo kot steber slovenskega gospodarstva. Hvala.