"Nemogoče je govoriti o enakosti v primeru zakonske in istospolne zveze, saj ne izhajata iz iste podlage - zmožnosti imeti skupnega otroka."
V Ljubljani, 20. marca 2012 - Na današnji novinarski konferenci je vodja Poslanske skupine Mihael Prevc skupaj s članico SŽZ pri SLS Metko Zevnik in članico IO SLS Andrejo Grabner nanizal ključne argumente SLS proti Družinskemu zakoniku. Tako je Prevc v uvodu pojasnil, da je podlaga za družino otrok, osnovni pravni okvir pa sklenitev zakonske zveze.
"Zato je nemogoče govoriti o enakosti v primeru zakonske in istospolne zveze, saj istospolni ne morejo imeti svojih skupnih otrok," pojasnjuje Prevc, ki tudi opozarja, da so v zadnjih mesecih številni strokovnjaki opozarjali na pravno nedorečene določbe zakonika, tudi na področju posvojitev, kjer je zadeva tako nedorečena, da je zakonodajo moč brez težav zaobiti.
V Slovenski ljudski stranki sicer že od leta 2009 v postopku sprejemanja novega Družinskega zakonika nasprotujejo določenim rešitvam v zakoniku, za katere so prepričani, da so v nasprotju z Ustavo RS, saj ta izrecno govori o zakonski zvezi in družini kot o povezanih pojmih.
"Ta zakonik ne prinaša pozitivnih spodbud za sklepanje zakonskih zvez, za ustvarjanje družine s skupnimi potomci, zato je nesporno problematična izenačitev istospolne zveze z zakonsko zvezo, saj s tem zakonik v 60. členu daje istospolnim parom možnost, da posredno pridobijo ali posvojijo tudi nebiološkega otroka. Povsem neutemeljeno je govoriti o neenakopravnosti istospolnih parov, če pa ne gre za isto podlago, torej zmožnost imeti skupnega otroka," še poudarja vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc.
Članica ženske zveze pri SLS Metka Zevnik je opozorila, da zakonik ne prinaša nič takega, kar bi spodbudilo mlade, da bi sklepali zakonsko zvezo in si ustvarili družino. Za dejanski uspeh družinske politike pa je zagotovo potrebna javna promocija zakonskega življenja in družine kot osebne in družbene vrednote. "V SLS se zavedamo, da rojevanje otrok in skrb za družino nista le zasebna zadeva, ampak družbena vrednota in pozitivni prispevek k družbi, zato bi ji morala država v svoji zakonodaji dajati prednost, kot je tudi navedeno v Ustavi RS," pove Metka Zevnik, ki je prepričana, da je zakonik tudi odmik od Resolucije o temeljih oblikovanja družinske politike in ne prinaša dodatnih pravic za večinski del življenjskih skupnosti. Ob tem je opozorila tudi na več kot 200 tisoč družin, ki z novim zakonikom izginjajo, saj so otroci v njih starejši od 18 let. Sprašuje se, kaj to pomeni za otroke s posebnimi potrebami, invalide, študente in ali so takšni otroci sploh še upravičeni do ustavno zagotovljenega varstva družine, ki ga določa 53. člen Ustave RS.
Članica IO SLS Andreja Grabner še dodaja, da zakonodajalec v Družinskem zakoniku popolnoma spregleda bistvo zakonika in v nasprotju z ustavnimi določbami s pojmom družine operira kot z združenjem posameznikov in ne kot skupnosti matere, očeta in otrok. Ob tem še opozarja, da gre pri zatrjevanju zagovornikov tega zakonika o počutju otrok v istospolnih skupnostih za zavajanje, saj ni mogoče poznati posledic, ker je časovni interval za ugotavljanje takih rezultatov odločno prekratek.
Ob tem so govorci še zaključili, da takšnega družinskega zakonika, ki prinaša toliko dvomov in tako močno ideološko delitev znotraj slovenskega naroda, v SLS ne morejo podpreti.