Ljubljana, 19. april 2012 – Poslanec SLS Janez Ribič je danes na seji Državnega zbora RS predstavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o poroštvu RS za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6, moči 600 MW v TEŠ. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.

Zgodovina projekta izgradnje novega bloka šoštanjske termoelektrarne sega že v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Že takrat se je nakazovalo, da se država očitno zaveda, kako pomembna je lastna energetska samooskrba. Bile so tudi drugačne razmere na trgu z elektriko. Vlaganje v sodobno tehnologijo na področju termoelektrarn je bilo v polnem teku, tudi v državah zahodne Evrope, ki so danes slabih petnajst let pozneje zelo neodločne glede svoje energetske prihodnosti. Odločitev za šesti blok je tudi posledica dejstva, da je najmlajši od petih blokov šoštanjske elektrarne, ki skupno proizvede približno tretjino energije v državi, v kriznih časih pa skoraj polovico, star več kot petintrideset let. Najbrž ne rabim poudarjati, da gre za zastarelo tehnologijo in že junija leta 2004 je bila sprejeta odločitev, da se na mesto popolne obnove obstoječe infrastrukture zgradi nov sodoben, zmogljivejši in tudi resnici na ljubo, z novo tehnologijo okolju veliko bolj prijazen šesti blok, kot bi kadarkoli lahko bili stari obnovljeni bloki. Finančni prihranki med obnovo in novim blokom so marsikje jasno vidni.

V PS SLS razumemo, da je proizvodnja elektrike tesno povezana tudi z visokimi vlaganji, iskanju večjega prihranka, izkoriščenosti in tako naprej. Vse do konca leta 2008 večjih polemik o projektu ni bilo zaznati, res pa je, da do takrat v novi blok praktično še ni bilo vloženih kakšnih konkretnih milijonov, potekale so samo priprave dokumentacije, nekaj pogodb in tako naprej. Potem je nastopila svetovna gospodarsko-finančna kriza. Razmere so se zaostrile, šok za slovensko gospodarstvo je bil hud. Takrat se je tudi v SLS prvič pojavilo vprašanje, ali je glede na bistveno spremenjene tako gospodarske razmere kot tudi na razmere na finančno kreditnih trgih obseg projekta še smiseln. Tudi takrat se ni nihče razburjal. Tedanja, torej prejšnja koalicija je nastopila svoje delo, tedaj druga največja koalicijska stranka, danes tudi izven parlamenta, največji kritik projekta šestega bloka, se takrat s tem problemom niti najmanj ni obremenjevala. Sledilo je zelo odmevno poslansko vprašanje PS SLS takratnemu predstavniku oziroma predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju v zvezi z reorganizacijo slovenske energetike oziroma v zvezi z novelacijo nacionalnega energetskega programa. Seveda je bilo bistvo vprašanja ravno TEŠ 6.

Današnji minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je takrat iz opozicijskih poslanskih vrst želel slišati povsem jasno in glasno stališče takratne Vlade RS do tega projekta. Torej, ali ni glede na spremenjene razmere na gospodarskem področju, splošnemu padcu porabe elektrike zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti, padca cene elektrike po sprejetem energetsko okoljskem paketu, ki je bil sprejet v okviru evropske komisije resnično čas, da se resno in odgovorno razmisli o projektu, v katerega je bilo takrat vezanih samo izključno 25 milijonov evrov. To je bila potencialna izguba tistega trenutka, 25 milijonov evrov. Državni zbor RS je o tem vprašanju celo opravil splošno razpravo. Večjega interesa na naš poziv, da se vsaj resno razmišlja o zmanjšanju projekta, torej ne o popolni zaustavitvi, temveč ali je 600 MW blok resnično optimalen ali bi lahko shajala tudi z manjšimi, ni bilo. Projekt je v nespremenjeni obliki tekel naprej. Še več. Spomladi tistega leta je predsednik Vlade RS vodilnim ljudem evropske investicijske banke, glavnemu financerju projekta, povsem jasno obljubil, da država z vso odgovornostjo stoji za projektom tudi s finančnega vidika. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da v vseh državah zahodne Evrope beseda predsednika Vlade RS nekaj velja. Verjetno so to domnevali tudi investitorji v ta projekt.

Danes zopet kot država izpadamo kot popolnoma nekredibilni partner v mednarodnem poslovanju, tako kot na mnogih drugih področjih, ker smo v preteklosti mnogokrat tujim partnerjem eno govorili in na koncu naredili čisto drugače.Tako imenovani blok TEŠ 6 ima tudi okoljski vidik. Vsi vemo, da bo tudi naprej prihajalo do določene stopnje onesnaževanja, vendar zaradi naprednejše tehnologije do manjše onesnaženosti, kot do sedaj. Ideja, kako bo človeštvo pridobivalo energijo samo iz sonca, vetra ali vodnimi viri, je žal še zelo, zelo oddaljena od uresničitve. V tem času naša država potrebuje električno energijo. Jo bomo kupovali v tujini pri teh cenah nafte, plina? Ne. Potrebujemo svoj vir, ki bo oskrboval naše gospodarstvo. Država je brez vsaj delne energetske oskrbe v primeru kakršnekoli krize ali šoka povsem odvisna od dobrote drugih držav. Ali poenostavljeno rečeno, to je področje, kjer se ne da zanašati na druge, saj se lahko kaj hitro znajdemo v temi. Brez novih in konkretnejših zmogljivosti pa tega cilja ne moremo doseči. Na tem mestu tudi stroka premoga kot vira energije še ni odpisala.

V SLS smo še enkrat preverili podatke in premog nedvomno ni težava tega projekta. Danes je v projekt vloženih preko pol milijarde evrov, konstrukcija praktično stoji, oprema je nakupljena. Naj ga torej sedaj ustavimo in kaj potem? Ali imamo alternativo ali imamo rezervni načrt ali si včasih, ki nas čakajo, lahko privoščimo v koš vreči desetine in desetine milijonov državnega denarja, ne da bi iz tega dobili en sam megavat električne energije. V SLS se nam zdi pomembno, da sta v projekt še vedno zelo močno vključena evropska investicijska banka kot tudi druge. Verjemite, da ti dve banki ne delata stvari na pamet in da sta prav dobro proučile ta projekt kot tudi finančno stanje slovenske države, da o tem, kako dobro lahko ocenijo prihodnja gibanja cen električne energije niti ne govorim. Oni očitno bolj verjamejo v ta projekt, kot mi sami. Naj bo seveda popolnoma jasno. Danes v SLS govorimo o projektu kot takem. Druga stvar so vprašanja o tem, kako je bil voden, kaj se je tam dogajalo. Ali je bilo obnašanje vseh uprav racionalno in tako dalje?

Toda, spoštovane kolegice in kolegi, na ta vprašanja ne moremo odgovarjati mi poslanci. Zato ima ta država svoje institucije, ki lahko preiskujejo, revidirajo, sprašujejo, pregledujejo, kličejo na odgovornost in tako dalje. Še enkrat poudarjam stališče SLS_ če je kdo pri tem projektu storil kaj narobe, naj za to tudi odgovarja. Toda sodb nikakor ne moremo dajati na podlagi domnev medijskih navzkrižnih obtožb. Vsak pa lahko nepravilnosti prijavi, vendar potrebujemo tudi kakšen epilog v tej zadevi in ne samo medsebojnega obtoževanja. V SLS si sicer težko predstavljamo, kakšne posledice bi imelo neizglasovanje poroštva. Lahko tudi najhujše. Torej umik sredstev, možna je tudi zaustavitev projekta. Kdo bi iz tega potegnil kratko? Državna energetska podjetja so namreč svoj denar že vložila. V SLS se bojimo, da s tem, ko ne moremo zavzeti enotnega stališča na tem področju danes, ko stvar politiziramo in podobno, škodimo predvsem sami sebi in svojim zanamcem. Danes je morala odgovornost za nadaljevanje projekta prevzeti sedanja Vlada RS. Tista, ki je vse opisano dogajanje podedovala pred dobrima dvema mesecema. Danes v SLS upamo na korektno razpravo. Zavedati pa se moramo, da sprejemamo zelo pomembno načelno, strateško in tudi politično odločitev. Zato upam predvsem na nadaljnjo konstruktivno razpravo, ki ne bo sestavljena samo iz obtoževanj, temveč bomo pogledali, kaj lahko s projektom naredimo danes, ko je stanje takšno kot je in da si sami ne povzročamo še dodatnih stroškov. Več pa v nadaljevanju razprave. V PS SLS bomo zakonu v prvi obravnavi dali zeleno luč.