Ljubljana, 18. april 2012 - V nadaljevanju 2. redne seje Državnega zbora RS je poslanka SLS Jasmina Opec predstavila stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani!
V Slovenski ljudski stranki upamo, da bo današnja splošna razprava o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji razčistila še tistih nekaj dilem in podala odgovore na nekatera sporna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s tem zakonom. Bistvena rešitev, predlagana v noveli zakona o digitalni radiodifuziji, je prepoved gostovanja komercialnih televizijskih programov na omrežju Radiotelevizije Slovenije oziroma na tako imenovanem multipleksu A, saj multipleks B, ki je bil zgrajen z zasebnim kapitalom in je namenjen izključno komercialnim televizijskim programom zaradi sedanje ureditve praktično neizkoriščen. Za nekatere, tudi za poslance Slovenske ljudske stranke, je predlagana rešitev povsem razumljiva. Še posebej, če gre pri tem za uskladitev s konkurenčnim pravom Evropske unije in je Slovenija zaradi neizpolnjevanja le-tega tik pred tožbo evropske komisije pred sodiščem Evropske unije. Leta 2009 je bila sprejeta direktiva 2009/140/ES, ki je korenito spremenila nekatere direktive na področju elektronskih komunikacij, kar zajema tudi področje digitalne radiofuzije. Rok za prenos omenjene direktive v slovenski pravni red zaradi česar bi bilo treba spremeniti Zakon o elektronskih komunikacijah in Zakon o digitalni radiodifuziji je potekal 25. maja 2001, Slovenija pa do danes ni sprejela ne prvega ne drugega. Zaradi tega nam grozi postopek pred sodiščem Evropske unije, saj je evropska komisija po nekaterih informacijah že tik pred vložitvijo tožbe proti Sloveniji. Odgovori in obrazložena mnenja slovenske vlade komisiji zakaj teh sprememb še nismo prenesli v svoj pravni red ne zaležejo več. Zato mora do uskladitve priti čim prej. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o digitalni radiodifuziji odpravlja delitev multipleksa, ki je namenjen javni radioteleviziji na javni in zasebni del, saj tako imenovani multipleks A, ki je bil uporabljen za zagotovitev uspešnega prehoda na digitalno televizijsko oddajanje in gosti vse slovenske komercialne televizijske programe, ni več edini multipleks v Sloveniji, zato določba 15. člena zakona, ki se s predlagano novelo spreminja, ni več potrebna. Hkrati je namreč bil zgrajen tudi multepleks B, ki ga je na podlagi javnega razpisa zgradilo norveško podjetje Norkring, z namenom trženja frekvenc za komercialne televizijske programe. Vendar so frekvence na multipleks B ostale praktično nezasedene pred dobrima dvema mesecema je z njega odšel še edini televizijski program, ki je gostoval v omrežju tega multipleksa TV3. Vsi ostali ponudniki komercialnih TV programov, so raje gostovali na multipleksu A, saj jim je javna RTV omogočila ugodnejše pogoje za gostovanje, na podlagi česar imajo ponudniki komercialnih programov tudi večje dobičke. Televizijski signal multipleksa A namreč pokriva kar 98% celotnega ozemlja v državi, medtem ko je pokritost multipleksa B približno 89%, kar je vseeno še bistveno več, kot je bila pokritost komercialnih ponudnikov programov, konkretno PRO Plusa, pred prehodom na digitalno oddajanje. Pokritost z analognim signalom je bila namreč okrog 60%. Očitno je za ponudnike komercialnih TV programov odločilnih tistih 9% razlike v pokritosti s signalom, ki so zagotovljeni na multipksu A. Jasno je torej, da je javna RTV omogočila komercialnim programom, ki gostujejo na njenem multipleksu, ki je, mimogrede, bil zgrajen iz javnih sredstev, bistveno povečano gledanostjo in s tem tudi občutno povečanje oglaševalskih prihodkov. RTV sama pa se med tem ubada s konstantnim zniževanjem deleža gledanosti in sredstev iz naslova oglaševanja.
V Slovenski ljudski stranki menimo, da se s predlagano novelo zakona o digitalni radiodifuziji odpira vrata konkurenčnejšemu okolju na področju digitalne radiodifuzije. Prepričani smo, da morajo biti frekvence, ki so dane v rabo javni televiziji za javni interes dejansko v uporabi za izvajanje javne službe, torej za zagotavljanje programov javne televizije in drugih programov posebnega pomena. Komercialno omrežje pa mora biti od tega jasno ločeno in ustrezno regulirano s strani pristojnega regulatorja.
Kot zavajajoče označujemo tudi navedbe, da bodo zaradi zmanjšanja pokritosti z digitalnim signalom gledalci ostali brez nekaterih komercialnih programov, s čimer naj bi bila kršena ustavna pravica do obveščenosti. To ne drži, saj je ta pravica zagotovljena s programi javnega servisa, torej s programi na multipleksu A. Poleg tega pa je pokritost s signalom multipleksa B zelo visoka, skoraj 30% višja, kot je bila pokritost s signalom komercialnih programov v času analognega TV oddajanja, kar ponudnikom komercialnih televizijskih programov še vseeno prinaša precej visoke dobičke iz oglaševanja.
Zaradi vsega navedenega, predvsem pa zaradi dejstva, da je Slovenija tik pred tožbo Evropske komisije, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo nadaljevanje postopka glede predlagane novele zakona o digitalni radiodifuziji, s čimer bomo zakonskemu predlogu dali možnost za izboljšanje pred njegovim dokončnim sprejetjem ter tako vsaj začasno pomirili evropsko komisijo.
Hvala!