Mnenje PS SLS glede predloga za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona
SLS Slovenska ljudska stranka

Torek, 10. April 2012 ob 22:00

Ljubljana, 11. april 2012 - Danes je na 10. izredni seji DZ RS vodja PS SLS Mihael Prevc predstavil mnenje Poslanske skupine SLS glede predloga za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona, ki si ga lahko v celoti preberete v nadaljevanju.



V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke močno upamo, da bomo danes naredili prvi korak k spremembi Ustave Republike Slovenije v želji po dolgoročni uravnoteženosti javnih financ in posledično zagotavljanju finančne stabilnosti države. Čeprav bi si mogoče kdo mislil drugače, pa ne gre za enostavno materijo, kar se je izkazalo prav v postopku za spremembe ustave. Dejstvo je, da se z načelno vsebino strinjamo vsi, težave se pojavijo v izvedbi oziroma pri načinu, kako to zapisati kot ustavno določbo, ki bo dejansko imela učinek, ki si ga vsi želimo. Zato danes, ko gre v bistvu samo za potrditev postopka za spremembo ustave in bomo izvedbeni zakon sprejemali šele v nadaljevanju, v Poslanski skupini SLS ne pričakujemo zapletov, saj bo priložnosti za razpravo o vsebini še veliko. Toda danes bi zaradi aktualnosti teme v SLS vseeno poskusili orisati zadevo v bolj laičnem tonu, tako da bo lahko prav vsak državljan brez težav razumel, zakaj je za Slovenijo že na podlagi zgodovinskih okoliščin bistvenega pomena, da se v Ustavo RS vpiše tako imenovano zlato oz. fiskalno pravilo.



Za popolno razumevanje koncepta, ki ga danes uvajamo, se je treba nekoliko poglobiti v ekonomsko zgodovino naše mlade države. Torej po tem, ko je Slovenija takoj po osamosvojitvi doživela neke vrste ekonomski šok zaradi izgube tradicionalnih trgov skupne jugoslovanske države, smo morali ob tem še izpeljati tudi temeljito reorganizacijo opešanih gospodarskih družb in hkrati sanirati bančni sistem. Navkljub temu, razmeroma visokemu finančnemu strošku, je Sloveniji že leta 1993 uspelo javne finance uravnotežiti do te mere, da primanjkljaja, torej minusa v proračunu, nismo izkazovali. Tako je vse do leta 1997 naš državni aparat porabil približno toliko denarja, kot ga je tudi ustvarilo naše, takrat še vedno šibko gospodarstvo. Že v letu 1997 so državne bilance začele izkazovati rahel primanjkljaj in v nekih normalnih okvirjih smo ga izkazovali vse do leta 2007. Čeprav je bila gospodarska rast razmeroma stabilna in mogoče ni bilo niti razlogov, da proračunski prihodki in odhodki niso bili izenačeni, pa resnici na ljubo ta primanjkljaj ni bil problematičen. Kot rečeno slovensko gospodarstvo je izkazovalo solidne stopnje rasti, sanacija javnega dolga ni bila problematična. Naj bo povsem jasno, tu govorim izključno o ekonomskih statističnih podatkih. Kaj se je dogajalo na področju strukturnih sprememb v gospodarstvu oz. poteku tranzicije, prestrukturiranja in podobno, je že povsem druga zgodba, ki niti ni tako svetla. Toda glede na gole podatke smo imeli javne finance v popolnosti pod nadzorom. V letih 2007 in 2008 smo se tudi vkrcali na vlak svetovne gospodarske ekspanzije, ki smo jo izkoristili tudi v Sloveniji. Navkljub temu, da primanjkljaja v proračunu ni bilo, pa se danes vsi zavedamo, da je bila takrat izvrstna priložnost, da bi ustvarili konkreten presežek, ki bi v kriznih časih prišel še kako prav. Takšni časi so sledili zelo hitro, sesutju borznih trgov konec leta 2008 je sledila v letu 2009 tudi resna gospodarsko - finančna kriza. Verjetno bi že takrat morali ukrepati oziroma v SLS smo prepričani, da bi že takrat morali resno razmišljati o ukrepih, tudi na področju odhodkovne strani proračuna oz. konkretne racionalizacije določenih postavk, ki za reševanje krize niso bistvene. Sprejeti bi morali tudi marsikaterega od varčevalnih ukrepov, ki so danes na mizi, kajti naš padec bruto domačega proizvoda je bil eden večjih v Evropi in povsem jasno je bilo, da to pomeni tudi začasno znižanje standarda v naši državi. Ne bom se spuščal v polemike in sodbe o tem, kaj se je dogajalo zadnja tri leta, znano pa je, da smo javni dolg podvojili. Uspel se je sicer začasno ohraniti življenjski standard, vendar tudi za ceno manjšanja gospodarske konkurenčnosti, še bolj problematične strukture gospodarstva in, kar je najpomembneje, za ceno veliko bolj negotove prihodnosti.



Drugi problem, ki napeljuje k nujnosti sprejema fiskalnega pravila, je javni dolg in omejena možnost dodatnega zadolževanja. Tudi tu Slovenija ni imela prav nobenega vpliva na dogajanje v svetu svetovnih finančnih trgov. Svetovna gospodarska kriza, ki je predvsem dolžniške narave in ne sodi v tipičen okvir gospodarskih ciklov, je povzročila vsesplošno nezaupanje. Nezmožnost plačevanja svojih dolgov nekaterih držav pa je to nezaupanje na svetovnih finančnih trgih še poglobila. Kako se to odrazi v praksi? Preprosto -  cena izposojenega denarja se poveča in stroški odplačevanja našega dolga so močno narasli. Tako da v sedanjih razmerah bi bilo veliko težje odplačevati že dolg iz leta 2008, ko je znašal dobrih 23 odstotkov našega bruto produkta. Danes, ko je ta številka dvakrat tolikšna, so ti stroški še toliko večji. Pojavi pa se še dodatni problem. Vsako novo zadolževanje je zadolževanje pod neugodnimi pogoji. Če malo bolj konkretiziram, že v letu ali dveh se lahko zgodi, da bo Slovenija izključno za obresti plačevala milijardo evrov ali več kot desetino celotnega proračuna.



In kaj se zgodi, ko država ne more več izpolnjevati svojih finančnih obveznosti oziroma ji nihče več ne želi odobriti dodatnega posojila? Takrat izgubi fiskalno neodvisnost. Za tisti prepotrebni denar, ki ga seveda potrebuješ za normalno funkcioniranje države, zamenjaš možnost lastnega oz. samostojnega odločanja. Bodisi gre za kriznega posojilodajalca, kot je Evropska komisija, bodisi za Mednarodni denarni sklad ali kakšno drugo institucijo. Posojilodajalec namreč postavi jasne pogoje. Tudi takšne, koliko znižati plače javnega sektorja, koliko znižati socialne transferje, koliko znižati pokojnine in koliko vse ostale dodatke. To žal ni strašenje vladne koalicije, to je scenarij, ki se dogaja, ne samo v Grčiji, ki je skrajni primer skorajšnjega bankrota. Ta pritisk in takšne zahteve s strani tujine so občutile že številne države, potem ko so potrebovale sveža finančna sredstva. Slovenija zaenkrat še ni v tem položaju



Seveda pa imamo primere držav, ki so se odgovorno vedle do svojih financ. Tako ima danes Estonija obseg javnega dolga samo nekaj preko 6 odstotkov. Tako ima njihova politika danes prav vse vzvode, da z dodatno zadolžitvijo države močno poseže v domače gospodarstvo in ga s finančnimi injekcijami, projekti, državnim vlaganjem dodatno spodbudi in zažene gospodarski cikel, ravno to, kar bi si želeli tudi nekateri v naši državi. Toda kot rečeno, Estonija je v popolnoma drugačnem položaju kot danes  Slovenija, Estonija je v zadnjih dvajsetih letih ustvarjala presežke, ki jih danes lahko koristi.



Torej ne glede na to, da naš javni dolg ni med višjimi v Evropi, je vse preveč tvegano za prihodnost naše države, da bi nadaljevala z njegovim poviševanjem. In tu pride na vrsto ustavno fiskalno pravilo izravnanega proračuna.



Zapis fiskalnega pravil v Ustavo Republike Slovenije torej rešuje situacije iz preteklosti, o katerih sem pravkar govoril in s katerimi sedaj že imamo izkušnje. Zavezuje nas, da v času visoke gospodarske rasti mislimo naprej, predvidevamo prihodnje izdatke in ustvarjamo presežke ter se razdolžujemo, torej nižamo javni dolg. Kajti Slovenija je preprosto tako vpeta v svetovne trge, tako izvozno usmerjeno gospodarstvo, da smo odvisni tudi od ekonomskega dogajanja ostalih gospodarstev. Naša dolžnost je, da se temu prilagodimo, saj bodo krize sledile tudi v prihodnosti in takrat moramo biti na njih ustrezno pripravljeni.



S tem fiskalnim pravilom želimo torej vzpostaviti tudi občutek odgovornosti vsakokratne vladajoče politike do javnih financ. Torej ne danes, temveč tudi čez deset let, kdor koli bo vodil to državo, se bo moral zavedati, da finančno stanje te države ni igrača in ni vprašanje enega mandata. Na ta način tudi omejimo prakso prenašanja bremena na prihodnje rodove. Sliše se sicer birokratsko, toda naši otroci danes nimajo prav nobene možnosti, da bi se preko demokratičnega procesa odločali o dolgu, ki ga dejansko z vsako našo zadolžitvijo prevzemajo.



V Slovenski ljudski stranki želimo prevzeti odgovornost že danes in smo prepričani, da je to tista prava rešitev. Seveda jo je treba ustrezno zapisati tudi v ustavo. Vendar o načelni vsebini ni dvoma, vse ostalo naj opravijo ekonomski in ustavno-pravni strokovnjaki. V SLS smo pripravljeni na takšne in drugačne prilagoditve končnega besedila izvedbenega zakona, vse dokler bo vsebina sledila omenjenemu cilju, ki je dolgoročna stabilnost in uravnoteženost javnih financ Republike Slovenije.



Zato bo Poslanska skupina SLS glasovala za omenjene ustavne spremembe.

Zadnje objave

Sat, 27. Oct 2018 at 18:12

1517 ogledov

V Škofji Loki z dobro voljo in delovno energijo vstopajo na lokalne volitve
Obiskal jih je tudi Robert Strah, županski kandidat SDS, in se zahvalil za podporo SLS pri kandidaturi za župana Škofje Loke. Zbrani člani in svetniški kandidati liste SLS v Škofji Loki pa so obljubili, da se bodo pri svojem delu maksimalno potrudili.

Sat, 27. Oct 2018 at 18:10

2458 ogledov

Pogovorni večer: Zakaj je krščanstvo tako pomembno za dobrobit družbe?
Slovenska ljudska stranka vljudno vabi na pogovorni večer ZAKAJ JE KRŠČANSTVO TAKO POMEMBNO ZA DOBROBIT DRUŽBE? Dogodek bo potekal v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana, in sicer v soboto, 3. novembra 2018, ob 19. uri. Skozi zgodovinski oris in kritično refleksijo sedanjosti se bomo vprašali, kako je krščanska misel, tako katoliška, kot protestantska, vplivala na pridobitve naprednih in uspešnih družb, ki jih cenimo še danes, in sicer tako verujoči, kot neverujoči. Osredotočili se bomo tudi na dobo razsvetljenstva in vzroke, ki vodijo Zahod k oddaljevanju od svoje lastne tradicije. Vprašali se bomo, kako se soočati z modernim tokom mišljenja in vsemi ostalimi izzivi, ki bodo neizogibni. Z nami bodo naslednji odlični gostje: dr. Stane Grandadr. Janez Šumradaddr. Jonatan Vinkler Pogovor bo povezoval: Matjaž Lulik Veselimo se srečanja z vami!

Thu, 25. Oct 2018 at 22:19

1882 ogledov

Predstavili kandidate skupne liste SLS in stranke Glas za otroke in družine za ljubljanski mestni svet
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani so se predstavili kandidati skupne liste  SLS in stranke Glas za otroke in družine za mestni svet MO Ljubljana. Nosilec skupne liste Janez Žagar, dr. Jože Osterc, Janez Podobnik, dr. Andrej Umek in Aleks Leo Vest so predstavili ključne poudarke, s katerimi SLS vstopa v kandidaturo za ljubljanske mestne svetnike. Izpostavili so prizadevanje za to, da za vožnjo po ljubljanski obvoznici ne bi več potrebovali vinjete in da se v Ljubljani za potrebe Ljubljančanov  in drugih prebivalcev vzpostavi tržnico in veletržnico z izključno slovensko lokalno pridelano hrano po sprejemljivih cenah. Prizadevali si bodo tudi za to, da bi ljubljanski mestni svet postal prostor spoštljive in odprte komunikacije. Aleš Primc in Polona Naglič pa sta v imenu stranke Glas za otroke in družine izpostavila prizadevanje, da bi Ljubljana postala družinam čim bolj prijazno mesto, da bi v prihodnje posebno pozornost namenili številnim upokojencem in drugim osamljenim ljudem in se zavzela za več rekreacijskih površin v Ljubljani tudi za domače ljubljenčke. Predsednik SLS Marjan Podobnik  pa je ob podpori kandidatom in kakovostni celotni listi izpostavil, da si bo skupaj s sodelavci prizadeval, da se SLS odpre mestu in da enako kot s podeželskim SLS zadiha tudi z mestnim pljučnim krilom. Čeprav je bilo v Ljubljani pod dosedanjim vodstvom župana Zorana Jankovića in njegove ekipe narejenega tudi veliko pozitivnega, SLS – tako kot SDS in NSi – podpira župansko kandidaturo Anžeta Logarja v prepričanju, da lahko dosedanje dobre projekte nadgradi, neoptimalne pa spremeni.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:15

1792 ogledov

SLS v Zagorju ob Savi z doslej najmočnejšo listo
SLS Zagorje ob Savi je danes na novinarski konferenci v Gostišču Ribnik predstavila županskega kandidata SLS, kandidatno listo za občinske svetnike ter Razvojni program SLS za občino Zagorje ob Savi. Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca je povedal, da gre za doslej najmočnejšo listo, na kateri je sedem direktorjev oz. lastnikov uspešnih zagorskih podjetij, trije sedanji in več nekdanjih predsednikov KS, guverner Rotary Slovenija, predsednica Zveze kmetic Slovenije, predsedniki športnih društev in ugledni gospodarji kmetijskih gospodarstev ter drugi uspešni Zagorjani. Ker nas poznate, pa je njihov slogan. Županski kandidat Alojz Slavko Jelševar je oče štirih otrok, glasbenik in dolgoletni direktor visokotehnološkega podjetja JE&GR. Kot je dejal, je čas, da Občina Zagorje dobi drzen razvojni program in ambiciozno ekipo, ki ga bo uresničila. Zagorje mora imeti po njegovih besedah posluh za ustvarjanje delovnih mest prihodnosti – to pa so okoljsko ozaveščena podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Iztok Živko, direktor družbe Tevel iz Kisovca je predstavil projekt energetsko samozadostne Občine Zagorje ob Savi, ki bi bila lahko največja takšna občina in tako zgled v Evropi. Ker je v občini ponovno povišana raven PM10 delcev, je nujno potrebna sprememba miselnosti. Tako kot je bil eden od znanilcev drugačnega načina razmišljanja projekt Manj svečk za manj grobov, ki so ga začeli člani zagorske SLS in so ga povzeli tudi drugi kraji po Sloveniji, bi bili lahko v Zagorju zgled drugim občinam, kjer bi s serijo manjših vetrnih in plinskih elektrarn ter hidroelektrarn na zasebnih površinah ustvarili dovolj električne energije za potrebe vseh zagorskih gospodinjstev. Janez Lipec, guverner Rotary district 1912, ki pokriva Slovenijo in Makedonijo, si želi, da se Zagorje odpre navzven in izkoristi tržno nišo razvoja turizma. Aktivno je treba podpreti lokalne šole, da bodo zagotavljale potrebe trga dela prihodnosti. Izkoristiti  je treba naravne potenciale in ljudi, ki imajo znanje, voljo in delovne navade, takšnih pa je v Zagorju dovolj. Delo mora znova postati vrednota. Neda Starman Ržišnik, predsednica Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor je predstavila projekt razvoja termalnega in eko turizma v Zagorski dolini s postavitvijo informacijskih tabel in zemljevidov ter odprtjem turistično informativne pisarne in info točke v Zagorje. Predstavila je idejni projekt obnove Medijskih toplic kot ekskluzivnih term v stilu časa Vajkarda Valvasorja, ki bi bile povezane z obnovljenim Medijskim Gradom, kjer bi se izvajale grajske poroke. Boštjan Ocepek, predsednik krajevne skupnosti Šentlambert, je povedal, da mu je program SLS zelo blizu, saj temelji na enakomernem razvoju vseh krajev v občini. Tudi za Občino Zagorje bi bilo dobro, da bi namenila več sredstev za obnovo cest in družbenega življenja na okoliških vaseh. Te so sicer lepo urejene tudi zaradi veliko prostovoljnega dela, ki ga naredijo krajani.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:14

2738 ogledov

SLS samozavestno na lokalnih volitvah: »Ker nas poznate«
Na predstavitvi v Kobilju je županske kandidate podprl predsednik SLS Marjan Podobnik in predstavil glavne vsebinske poudarke delovanja SLS. Povedal je, da je SLS stranka, ki spoštuje sočloveka, družino, delo, lastnino in domovino in je odprta za vse, razen za podpornike skrajnih stališč. Izpostavil je uspešnost dela županov in občinskih svetnikov SLS, kar je tudi razlog za optimizem pred prihajajočimi volitvami. SLS je imela doslej 32 županov izvoljenih na svoji listi, skupaj z neodvisnimi in skupnimi kandidati s podporo SLS pa je v Klubu županov SLS sodelovalo 42 županj in županov. Podobnik je izrazil pričakovanje, da bo Klub županov SLS tudi v prihodnje ostal številčno najmočnejši. Sledila je predstavitev Roberta Ščapa, župana Občine Kobilje, Cvetke Ficko, županje Občine Grad, Ludvika Novaka, župana Občine Puconci, Franca Horvata, župana Občine Tišina in Antona Törnarja,  župana Občine Črenšovci. Župani so bili enotni, da je treba povečati sredstva za takoimenovano povprečnino, s čimer bi zagotovili intenzivnejši razvoj tudi manjših podeželskih in obmejnih občin. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo ustanovitev pokrajin ter prenos dela državnih pristojnosti in sredstev z državne ravni na prihodnje pokrajine. Marjan Podobnik je predstavljena prizadevanja županje in županov v celoti podprl. Kasneje se je predsednik SLS v občini Kidričevo srečal s kandidatom SLS za župana Damjanom Medvedom in kandidati SLS za občinski svet ter podprl njihovo kandidaturo.

Thu, 25. Oct 2018 at 22:12

2254 ogledov

Dr. Darinka Fakin že petič za županjo Občine Majšperk
Dr. Darinka Fakin živi z možem Brankom in sinom Tomažem v Majšperku. Funkcijo županje opravlja nepoklicno, saj je kot redna profesorica zaposlena na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za strojništvo, na Oddelku za Oblikovanje in tekstilne materiale. Osnovno šolo je obiskovala v Majšperku in nadaljevala šolanje na Gimnaziji Dušana Kvedra Ptuj. Dodiplomski študij je končala na takratni Tehniški fakulteti Maribor in se leta 1985 zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Med delom je kot mlada raziskovalka končala tudi magistrski študij. Po več kot 15-letnem delu v industriji se je leta 2000 zaposlila na Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 2004 tudi doktorirala. Med delom je vseskozi aktivna tudi na raziskovalnem področju, je avtorica ali soavtorica številnih izvirnih znanstvenih člankov, patentov, raziskovalnih nalog, elaboratov, študij, strokovnih člankov, avtorica in soavtorica učbenikov in navodil za vaje. V lokalno politiko se je vključila že leta 1994, ko je nastala naša Občina Majšperk. V prvem mandatu je bila predsednica Občinskega sveta, v drugem podžupanja in sedaj opravlja že četrti mandat funkcijo županje. Ta funkcija ji predstavlja velik izziv, saj vemo, da je uvedba lokalne samouprave prinesla tudi lokalnemu okolju velike priložnosti. To se opazi skoraj na vsakem koraku. V teh letih so izvedli številne pomembne investicije na področju infrastrukture, izobraževanja, športa, kulture, turizma, gospodarstva, varovanja in urejanja okolja ter na področju delovanja društev. Vse to jim je uspelo, ker so bili sposobni delati skupaj.
Teme
arhiv

Prijatelji

SLS Sv. Trojica v Slovenskih GoricahSLS Sv. Jurij v Slovenskih goricahSLS Sveta AnaSLS ŠentiljSLS PesnicaSLS LenartSLS KungotaSLS CerkvenjakSLS BenediktSLS PivkaSLS PostojnaSLS SežanaAnton  ŠkofSLS KoperSLS KomenSLS IzolaSLS DivačaSLS Hrpelje-KozinaSLS Ilirska BistricaSLS Gornji GradSLS LjubnoSLS LučeSLS MozirjeSLS NazarjeSLS Rečica ob SavinjiSLS Šmartno ob PakiSLS ŠoštanjSLS VelenjeSLS Središče ob DraviSLS CirkulaneSLS DestrnikSLS Dornava

NAJBOLJ OBISKANO

Mnenje PS SLS glede predloga za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona