Po sprejetju varčevalnih zakonov za uravnoteženje javnih financ v državni zbor prihaja že drugi paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva
Ljubljana, 6. junij 2012 - Na današnji novinarski konferenci koalicije so poslanci na kratko javnosti podprli ukrepe za spodbujanje gospodarstva, ki so že na poti v Državni zbor RS. Ob tem je bilo izpostavljeno, da je sprejetje tega paketa, ki posega v 16 zakonov in predvideva 75 konkretnih ukrepov, predvideno še pred začetkom parlamentarnih počitnic. Kot je povedal Žveglič večina ukrepov sledi predvsem odpravi administrativnih bremen in poenostavitvi postopkov, predvsem na področju gradbene infrastrukture in kmetijstva, bo pa celoten paket podprt s 377,5 milijona evrov sredstev, od tega 148,5 mio za subvencije, 50 mio za garancije in 179 mio evrov preko izvajanja javnih investicij.
"Ta državni zbor je opravil prvi težak preizkus, kjer smo uspeli vsaj približno stabilizirati javne finance, da ne bi popolnoma odstopale od realnega stanja. Sedaj se gre naprej, kajti ta vladna koalicija se še kako dobro zaveda, da brez naložb tudi ni gospodarske rasti in temu sledijo vsi ukrepi z namenom, da se ustvarjajo pogoji, privlačni predvsem za tuje investicije, ki morajo biti generator delovnih mest.
Ob tem je Žveglič še poudaril, da so bili določeni ukrepi za konkurenčnost že sprejeti v minulih mesecih, kot so postopno zniževanje davka od dohodka pravnih oseb, poviševanja olajšav pri naložbah v raziskave in razvoj, sprememba dohodninske lestvice in finančne spodbude za sofinanciranje investicij, še posebno v projekte za učinkovito rabo energije in vlaganjih v obnovljive vire. "Danes se na gospodarskem področju predlaga ukrepe za izboljšanje plačilne discipline, spremembo obrtnega zakona, posvečamo pa se tudi neizkoriščenim zemljiščem v številnih industrijsko-obrtnih conah v Sloveniji." še dodaja Žveglič.
"Paket korenito posega tudi na področje kmetijstva, poleg ukrepov na področju kmetijskih zemljišč še poenostavitev postopkov, uvedba obročnih plačil, podaljševanja veljavnosti okoljskih dovoljenj, sprejemanje novih uredb o cenah, metodologije oblikovanja cen, poenostavitve pri koncesijah in še nekaj drugih ukrepov," še pojasnjuje Žveglič in dodaja, da je na infrastrukturnem delu paketa predlaganih mnogo ukrepov katerih cilj je skrajšanje postopkov pridobivanja dovoljenj in hitrejše umeščanje posameznih posegov v prostor.
Povzetek predloga vladnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva si lahko ogledate v nadaljevanju_
Ukrepi za spodbujanje gospodarske aktivnosti, ki so bili že sprejeti v državnem zboru_
- Dvig prevzemnega praga v podjetjih na 33% z namenom oživitve kapitalskega trga
- postopno zniževanje davčne stopnje pri dohodku pravnih oseb (z 20 na 15%)
- povišanje olajšav za investiranje, pri vlaganjih v raziskave in razvoj celo na 100 odstotkov zneska investicije
- spremenila se je lestvica za odmero dohodnine, dvignili smo neto letno davčno osnovo, ki predstavlja mejo med 2 in 3. razredom in na ta način razbremenili predvsem tiste z zaslužki v zlati sredini, ki so v tej krizi zelo izpostavljeni ter začasno dodali 4. dohodninski razred, za tiste z najvišjimi dohodki v državi.
- v okviru finančnih spodbud se je za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest, namenilo nekaj več kot 6 milijonov evrov, razpisalo se je 27 milijonov evrov za izdajo garancij in za financiranje tehnološko - razvojnih projektov ter v sodelovanju z SID banko zagotovilo 150 milijonov zelo ugodnih kreditov.
- 40 mio evrov je namenjenih za sofinanciranje na področju učinkovite rabe energije in projektov, ki vključujejo pridobivanju energije iz obnovljivih vire
Danes vladna koalicija nadaljuje z ukrepi, ki bodo spodbudili gospodarsko rast tudi s pomočjo odpravljanja administrativnih ovir in finančnih razbremenitev. Vse skupaj bo podprto s 377,5 milijona proračunskega denarja, od tega 148,5 milijona za subvencije, 50 milijonov za garancije in 179 milijonov evrov preko izvajanja javnih investicij. Vladna koalicija se tako dobro zaveda, da brez naložb tudi ni gospodarske rasti.
Spremenil se bo tudi zakon o gospodarskih družbah, kjer se skrajšujejo nekatere nejasnosti pri dajanju soglasij s strani nadzornih svetov, drugače se ureja poročanje AJPESU, skrajšuje rok za izbris iz registrov in še nekaj manjših popravkov, ki so se v praksi pokazali kot težava.
Spreminja se obrtni zakon, saj bo na podlagi koalicijske zaveze in na podlagi izida posvetovalnega referenduma članov obrtno-podjetniške zbornice zaradi ukinitve obvezne članarine prišlo do bistvenih organizacijskih sprememb.
Nadgrajuje se tudi zakon o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb s ciljem, da z državnimi jamstvi pospešimo investicijski zagon. Tako se predvideva zvišanje deleža poroštva na 80 odstotkov celotnega obsega kredita, dodaja se možnost dajanja poroštev tudi za storitve in že začete projekte. Namesto instituta pooblaščenca, pa bo določeno višje, 70 odstotno zavarovanje poroštev pri kreditih za obratna sredstva s strani vodstva družbe in krajša ročnost kreditov (12 mesecev) glede na veljavni zakon. Skupni znesek kreditov ne bo smel preseči 20% letnega prihodka podjetja, ki pridobi državno poroštvo.
Načrtovane so tudi spremembe insolvenčne zakonodaje, kjer se pripravlja poenostavitev postopkov ter zagotavljanje večjih možnosti prestrukturiranja ter ohranjanja zdravih jeder podjetij. Ta rešitev sicer predvidoma ne bo pripravljena pred septembrom, načrtuje se namreč korenita sprememba zakona.
Pripravljena je tudi novela, ki bo naredila zakon o hipotekarni in komunalni obveznici končno tudi operativen in bo izdaja takšnih obveznic dejansko zaživela v praksi. Sredstva zbrana z izdajo tovrstnih obveznic bodo banke lahko namenile večjemu obsegu kreditiranja in posledično sprostitvi kreditnega krča.
Pripravljeni so ukrepi za problematiko vse večje plačilne nediscipline. Tako se uvaja nov instrument - izvršnica, ki omogoča neposredno izterljivost dolga. (pooblastilo banki, da izvršnico plača iz sredstev na kateremkoli računu dolžnika) Ohranja pa se večstranski pobot, kjer se za izvajalca določi AJPES.
Zavedamo se tudi problematike zemljišč v industrijsko-podjetniških conah, ki so v lasti občin. Občine namreč nimajo nobenega vpliva na to, da bi preprečevala špekulativne nakupe, kaj šele, da bi se aktivno vključile v proces pridobivanja investitorjev, tudi z boljšimi pogoji, S spremembo se bo lokalnim skupnostim naložilo, da morajo poleg ponujene cene za nakup pri prodaji in/ali oddaji zemljišč v industrijskih conah upoštevati tudi kriterije, ki so po programih občin pomembni za njihov razvoj (npr.: število novih delovnih mest, razvoj za lokalno skupnost pomembnih gospodarskih panog, visoka dodana vrednost investicij, vpeljava novih tehnologij, inovacij, večja konkurenčnost, ipd.).
Predvideva pa se tudi poseg v koncept upravljanja z državnim premoženjem, ki se bo po predlogu centraliziralo. Predlog predvideva preoblikovanje sedanjih AUKN, SOD, KAD, DSU in drugih družb v državni lasti, na način, da se ustanovi krovna družba kot holding. Tako odgovornost za upravljanje ne bo več razpršena med številne upravljavce, temveč bo povsem jasno slonela na vodstvu ene družbe. Nov koncept agencije sloni na koncentraciji kapitalskih naložb Republike Slovenije in enotnem upravljanju ter bo v skladu z OECD Smernicami za korporativno upravljanje podjetij v državni lasti. Uspešnost upravljanja bo merljiva s konkretnimi rezultati, ki bodo primerljivi z zastavljenimi načrti, tudi z vidika zahtevane stopnje donosnosti.
Ukrepi na področju kmetijstva in okolja_
Priprava zakonodajnih ukrepov na področju kmetijskih zemljišč, ki so (bodo) del Industrijsko-obrtnih con; določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč; krepitev vloge občin pri postopkih sprejemanja in spreminjanja prostorskih aktov (okrepljen nadzor nad občinami, večja odgovornost občin za vsebinsko in formalno pravilnost postopkov),
Popravki Zakona o kmetijstvu: poenostavitev posebnega upravnega postopka za vloge, ki ne izpolnjujejo zahtev (Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja ne bo več vodila postopka dopolnitve vloge); zmanjšanje sankcij za neizpolnitev oz. kršitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev; uvedba obročnega odplačila oz. odloga plačila za obveznosti kmetov do Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
Zakon o varstvu okolja_ podaljšanje veljavnosti okoljskih dovoljenj s petih na deset let (cilj: zmanjšanje administrativne obremenitve gospodarstva); vzpostavitev sistema transparentnega financiranja sistema ravnanja z odpadki (zagotovitev konkurenčnosti in jasne odgovornosti družb, ki so nosilke shem ravnanja z odpadki_ sprejetje nove uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, nova uredbe o metodologiji za oblikovanje cen na področju izvajanja javnih služb, sprememba uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo);
Zakon o vodah: poenostavitev podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo (namesto izdaje vodnega dovoljenja le registracija pri pristojnem organu); prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljšanja poslovnega okolja; natančnejša opredelitev obveznosti izplačila nadomestil na vodovarstvenih območjih; Poenostavitev prenosa vodnih pravic pri podeljevanju koncesij - sedaj je postopek nedorečen in povzroča zamik pri investicijah na področju rabe vode.
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP): zagotovitev operativnosti ZPKŽP s prenosom izvajanja strokovnih nalog za izvajanje zakona na MKO - to bo sprožilo sodelovanje kmetijskih proizvajalcev, živilsko predelovalnih podjetij, reprezentativnih organizacij in države pri načrtovanju, financiranju in izvajanju promocije ter informiranju potrošnikov; cilj: krepitev konkurenčnosti slovenskega agroživilstva, ustvarjanje prodajnih možnosti kmet. pridelkov in proizvodov doma in na tujem,
Ukrepi na področju infrastrukture in prostora_
Zakon o graditvi objektov, Uredba o razvrščanju objektov glede na vrsto gradnje_ odpravlja se obveznost pridobitve projektnih pogojev; krajšajo se roki za izdajo soglasij; ukinitev možnosti prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja, če se soglasje izda po preteku roka; ustna obravnava ne bo več obvezna v vseh postopkih izdaje gradbenega dovoljenja; spremembe pri imenovanju odg. vodje projekta, odg. vodje revidiranja, odg. vodje gradbišča; ukinitev obvezne pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo - izdaja le v primeru izrecne zahteve investitorja; omogoča se legalizacija nekaterih objektov; jasnejša opredelitev vrst objektov in poenostavitev postopkov pri posameznih vrstah objektov - CILJ: skrajšanje postopkov pridobivanja dovoljenj.
Zakon o prostorskem načrtovanju: ukinitev klasičnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora (le-te postanejo fakultativne); splošne smernice se pripravljajo vnaprej; nosilci se v konkretnem postopku do akta opredelijo dvakrat; ukinitev ugotavljanja usklajenosti predloga OPN na ministrstvu za infrastrukturo in prostor oz. vladi; uvaja se kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN in OPPN - namen_ odpravljanje zagat zaradi neusklajenosti aktov; omogoča se spreminjanje podrobnejše namenske rabe z OPPN, dopuščajo se manjše širitve območja stavbnih zemljišč na K1 zemljišča brez spremembe prost. aktov; ponovna uzakonitev državnega prostorskega reda - cilj_ poenotenje regulacije prostora v OPN-jih in OPPN-jih; CILJ - hitrejše umeščanje posameznih posegov v prostor
Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor_ zmanjšanje števila seznama nosilcev urejanja prostora; vzpostavitev portala prostorskega informacijskega sistema (oddaja, objava in distribucija elaboratov v elektronski obliki); združevanje dokumentov (DIIP in Pobuda predstavljata en dokument); večja odgovornost investitorja pri pripravi DPN-ja; sočasna obravnava okoljskega poročila v času javne razgrnitve osnutka DPN - nosilci urejanja prostora, država, občine; večja odgovornost državnih nosilcev urejanja prostora (aktivno sodelovanje v postopku s pripravo rešitev in predlogov ukrepov); omogoča se časovna in stroškovna racionalizacija pri naročanju strokovnih podlag (ali se v postopku priprave DPN opravi presoja vplivov na okolje ali ne),
Strateške spremembe in ukrepi v visokem šolstvu in znanosti
Predvidevajo se spremembe naslednjih strateških dokumentov_
– Nacionalni program visokega šolstva
– Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije
Predvidene spremembe zakonodaje (Zakon o visokem šolstvu, Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti) in področja financiranja visokega šolstva s ciljem tesnejšega povezovanja s potrebami glavnih uporabnikov, neposrednih oblik sodelovanja med akademsko sfero in podjetji ter ustanavljanja spin-off podjetij.
Neposredne finančne spodbude za gospodarstvo preko javnih razpisov_
1. Javni razpis za spodbujanje investicij_ spodbude za investicije v nove obrate, v katerih se bodo izvajale produktivne naložbe oz. v novo tehnološko opremo; okoljsko prijazne in energetsko učinkovite investicije (npr. les); predvidena sredstva_ 20 mio EUR
2. Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja v razvojnih podjetjih_ mladi raziskovalci iz gospodarstva v novi RR skupini; prehod raziskovalcev iz javnih raziskovalnih organizacij; zaposlitev ali najem vrhunskih raziskovalcev in strokovnjakov, itd.; posebna pozornost bo namenjena tudi kreativnim industrijam vključno z industrijskim oblikovanjem; predvidena sredstva_ 18 mio EUR
3. Javni razpis P1 TIP 2012 - garancije za tehnološko inovativne projekte_ izboljšanje dostopa mikro, malim in srednje velikim podjetjem do ugodnih virov dolžniškega financiranja novih rešitev, produktov ali storitev; obrestna mera=subvencionirana o.m. 6-mesečni EURIBOR +1,95%, garancija Slovenskega podjetniškega sklada do 80% višine najetega kredita; predvidena sredstva_ za izdajanje garancij 50 mio EUR, za subvencioniranje obrestne mere_ 4,5 mio EUR.
4. Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij (NTI): brezplačna ponudba IT, svetovalnih in ostalih storitev, finančnih spodbud tujim investitorjem; promocija in trženje Slovenije kot lokacije za NTI;
– način: javni razpis za spodbujanje NTI; po posebnem postopku_ v primeru velikih investicijskih projektov;
predvidena sredstva_ 4,5 mio EUR
5. Javni razpisi za podporo naložbam v kmetijstvu iz Programa razvoja podeželja 2007-2013: ukrep 121-posodabljanje kmet. gosp. za naložbe v prestrukturiranje kmet. gospodarstev na področju prašičereje: 4 mio EUR; ukrep prestrukturiranje kmet. gosp. na področju rastlinske pridelave - 9,5 mio EUR; izboljšanje in razvoj infrastrukture (komasacije, agromelioracije) - 3 mio EUR; izboljšanje in razvoj infrastrukture (namakanje) - 3 mio EUR; skupaj razpisanih sredstev 19,5 mio EUR
6. Spodbujanje investicij v energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti_ višina sredstev_ 65 mio EUR (2012-2014)
7. Javni razpis "raziskovalni vavčer": cilj_ spodbuditi interakcijo in prenos znanja med deležniki v raziskovalnem procesu in gospodarstvu ter nadgraditi obstoječe znanje z namenom njihove uporabnosti; poudarek na tehnoloških področjih in v kreativnih industrijah; predvidena sredstva_ 7,5 mio EUR
8. Javni razpis za spodbujanje razvoja novih kreativnih jeder_ cilj_ krepitev kreativnih jeder izven največjih slovenskih centrov; podpora znanstveno-raziskovalnemu delu v povezavi z gospodarstvom; predvidena sredstva_ 3,5 mio EUR
9. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov razvoja e-storitev: cilj_ povečevanje konkurenčnosti IKT tehnologije in spodbujanje le-te k izvozu in mednarodnem sodelovanju; namen_ sofinanciranje RR projektov razvoja e-storitev (eksperimentalni razvoj e-storitev na področjih kulture, zdravstva, potrošnikov, lokalne samouprave, izobraževanja, okolja, ...); predvidena sredstva_ 3 mio EUR
10. Javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja e-storitev in mobilnih aplikacij za javne in zasebne neprofitne organizacije_ cilj_ povečanje ponudbe in razpoložljivosti inovativnih e-storitev in mobilnih aplikacij javnih in zasebnih neprofitnih organizacij; sofinanciranje do višine 90% vrednosti projekta; predvidena sredstva_ 3 mio EUR
11. Mikrokrediti za mala in srednje velika podjetja (do 25.000 EUR): pomembno orodje za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja; zagotovitev finančne linije za zagotavljanje kreditov prek EIB
12. Investicije v izobraževalno, znanstveno in kulturno infrastrukturo_ rekonstrukcija Narodne galerije, obnova vile Vipolže, ureditev notranjega dvorišča in komunalnih priključkov gradu Pišece, ureditev okolice in instalacij gradu Snežnik, sanacija dela strehe gradu Turjak; ocenjena vrednost investicij_ 20 mio EUR; energetska sanacija srednjih šol in dijaških domov; predvidena vrednost projektov_ 17 mio EUR; izgradnja in rekonstrukcija Medpodjetniških izobraževalnih centrov (MIC) - javni razpisi za izgradnjo MIC Pomurje, MIC ŠC Ravne, MIC Biotehniške center Naklo, MIC Goriška regija; v fazi izgradnje_ MIC Škofja Loka, MIC TŠC Kranj_ MIC ŠC Ptuj Turnišča, MIC TŠC Maribor, MIC Piramida; predvidena vrednost investicij (2012): 10 mio EUR; športna infrastruktura_ predvidena sredstva_ 6 mio EUR; visokošolska in znanstvena infrastruktura - podpisana pogodba za gradnjo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ter Fakultete za računalništvo in informatiko UL; vrednost ca. 43 mio EUR, objava razpisa za tehnološko opremo predvidoma jeseni; celotna vrednost investicije(skupaj z opremo): 116 mio EUR; gradnja Preglovega raziskovalnega centra kemijskega inštituta v Ljubljani.
Skupna vrednost investicij_ 179 mio EUR
