Ljubljana, 15. maj 2012 – Poslanka SLS Jasmina Opec je v nadaljevanju današnje 3. redne seje DZ RS predstavila stališče PS SLS glede predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.
Veljavni Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja primarno predstavlja izvrševanje sodb evropskega sodišča za človekove pravice. Poleg tega pa določa, katera sredstva se lahko uporabijo zoper predolgo trajajoče sodne postopke,kar še posebej pomeni izvrševanje prvega odstavka 23. člena Ustave RS in prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Z novelo zakona je predlagana izvršitev odločbe Ustavnega sodišča RS o ugotovitvi neskladnosti 25. člena veljavnega zakona s četrtim odstavkom 15. člena Ustave RS, saj zakon ne ureja tudi posebnega položaja nekdanjih strank sodnih postopkov, katerih je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopkih pred sodiščem RS prenehala pred 1. januarjem 2007, pa do takrat niso vložili pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ostale so manj zahtevne spremembe in dopolnitve, ki ne spreminjajo koncepta veljavnega zakona. Nanašajo se na večjo pomoč strankam sodnih postopkov glede uporabe zakona, na krepitev odločanja predsednikov in okrepitev nadzornega mehanizma v pristojnosti Ministrstva za pravosodje.
Kar se slednjega tiče je po našem mnenju transparentnost in učinkovitost delovanja sodišč zagotovo v javnem interesu. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da če sodišče dela ne opravi v nekem določenem roku oziroma če se ugotovi, da neki sodnik ne dela, kot bi po zakonu moral, potem ima ministrstvo, po našem mnenju pravico, da z nekimi mehanizmi poskuša to doseči, kar pa ne pomeni, da posega v kakršnokoli pristojnost in avtonomnost sodišč.
V PS SLS se delno tudi strinjamo z mnenjem zakonodajno-pravne službe, da bi bilo treba s pravno-sistemskega vidika vse podatke o nadzorstvenih pritožbah, ki se vodijo v zvezi s posameznim sodnikom, torej tako podatke o vloženih nadzorstvenih pritožbah, ki se sedaj vodijo v osebni evidenci sodnika po Zakonu o sodniški službi, kot tudi podatke o odločitvah glede nadzorstvenih pritožb, ki se bodo sedaj delno vodili po tej novi evidenci, voditi zgolj v evidenci, ki se vodi po Zakonu o sodniški službi. Kot pravijo v zakonodajno-pravni službi bi hkrati zagotovili tudi to, da bi bili podatki popolni oziroma da bi se v tej evidenci vodili vsi podatki o ugodenih nadzorstvenih pritožbah, ne glede na to, kje so bili vloženi. Ker iz obrazložitve predloga zakona izhaja zavedanje Vlade RS, da je taka ureditev kot je sedaj parcialna in začasna in da bo treba v prvi noveli Zakona o sodniški službi tudi to ustrezno urediti tam, kamor sodi, bomo v PS SLS predlagano novelo zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja podprli.