Ljubljana, 15. junij 2012 - Na začetku 14. izredne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Roman Žveglič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona prenehanju Javne agencije za javno naročanje. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani predsedujoči, cenjeni kolegi, spoštovane kolegice, dober dan!
Pa smo ponovno pri predlogu zakona, pri katerem ugotavljamo, da so bile nekatere rešitve iz prejšnjega mandata sprejete brez kakršnekoli ocene učinkov na izboljšanje dejanskega stanja. To se je najbolj pokazalo pri ustanavljanju novih uradov in do agencij, ki so bili v pretežni meri namenjene same sebi. Med njimi je bila tudi javna agencija za javno naročanje, ki je začela delovati v začetku lanskega leta, njen glavni namen pa naj bi bila vzpostavitev učinkovitega, gospodarnega in transparentnega javnega naročanja s ciljem centralizacije le tega. Da ne bo pomote, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo takratni zakon o javni agenciji za javno naročanje podprli, vendar smo že takrat opozorili, da bo tekom njegovega izvajanja treba sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili njegovo polno operativnost. Žal temu ni bilo tako. Kmalu se je namreč pokazalo, da je agencija le fantomski državni organ, ki ne opravlja vseh nalog za katere je bil ustanovljen, daj je bilo tam lani zaposlenih le devet javnih uslužbencev od predvidenih 32, v letošnjem letu pa bi moralo na agencijo preiti še 62 javnih uslužbencev do česar seveda ni prišlo. Agencija tako ni mogla pričeti z izvajanjem velikih javnih naročil, kar naj bi bila njena prednostna usmeritev in eden izmed ključnih razlogov za njeno vzpostavitev. Postopki velikih naročil tako še vedno v pretežni meri vodijo pristojna ministrstva z dobro organiziranimi službami za izvajanje javnih naročil, kjer sta združeni tako vsebinski in postopkovni vidik priprave javnega naročila. In ravno potencialna ločitev teh dveh vidikov naj bi bila temeljni razlog za neuspešen prenos osebja z ministrstev in drugih državnih organov na agencijo, saj bi bila ločitev dobro utečenih postopkov slaba. Škoda, da sta za takšno ugotovitev potrebni dve leti časa in ustanovitev ne operativnega državnega organa, kar je terjalo tudi del javnih sredstev. S predlaganim zakonom se zato vzpostavlja stanje, ko se naloge javnega naročanja, združevanje prakse in svetovanje prenašajo na Ministrstvo za finance, ki že sedaj oblikuje sistemske rešitve na tem področju. Poleg tega bo po predlagani ureditvi Ministrstvo za finance tudi nudilo podporo manjšim javnim, državnim naročnikom pri oddaji naročil, saj sami nimajo dovolj prakse in tudi niso usposobljeni za izvajanje postopkov zahtevnejših javnih naročil.
Preden zaključim, naj povem, da v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke delimo mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, katere obiska smo bili deležni včeraj, ki o področju javnega naročanja govori kot o poligonu za sistemsko korupcijo, saj se potrjuje teza, da je pri nas prišlo do razdelitve javnofinančnega trga med določen krog zasebnih subjektov, ki želijo to stanje ohraniti ne glede na vse. Zato mora postati sistem javnega financiranja še bolj pregleden in učinkovit, za kar ne bo zadostoval zgolj predlagani Zakon o prenehanju Javne agencije za javno naročanje, pač pa bo za to najbolj potreben premik v naših glavah, predvsem v smislu, da se začne z javnim denarjem delati tako kot z zasebnim, racionalno in gospodarno.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlagani Zakon o prenehanju Javne agencije za javno naročanje podprli. Hvala.