Ljubljana, 13. junij 2012 - V nadaljevanju 4. redne seje Državnega zbora RS je vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc v imenu poslancev SLS predstavil stališče do Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o verski svobod. Celotno besedilo si lahko preberete v nadaljevanju.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predstavnik vlade, spoštovane kolegice in kolegi.
Poslanci Slovenske ljudske stranke ne bomo podprli predlaganega zakona, saj menimo, da tak kot je predlagan ni potreben in ne ustreza niti navedenim ciljem in načelom, ki jih v svoji obrazložitvi navajajo predlagatelji. Poleg tega ni pravi čas za odpiranje ideoloških razprav, čemur je po našem mnenju v resnici namenjen tokratni predlog zakona. Nesporno dejstvo je, da pri pripravi zakona niso sodelovali tisti, ki jim je zakon namenjen. To so predstavniki največjih cerkva v Sloveniji, niti verske skupnosti, niti svet krščanskih cerkva v Sloveniji, niti islamska skupnost v Republiki Sloveniji, ki vse, celo izražajo zaskrbljenost zaradi tega predloga zakona.
Čemu je torej ta zakon namenjen? Zakon presega namen uzakonitve sprememb na podlagi ustavne odločbe iz leta 2007, ki je razveljavila zgolj določbe povezane s kriteriji za registracijo verskih skupnosti ter določbe povezane z državnim zaposlovanjem duhovnikov za izvajanje verske duhovne oskrbe, bolnim in pridržanim osebam ter vojakom. Pri tem poudarjamo, da so tudi slednji davkoplačevalci in imajo za to tudi pravico, ki je človekova pravica vsakogar, da imajo dostop do duhovne oskrbe tudi, ko so nepokretni, bolni, na dolžnosti ali pridržani in jim zato država upravičeno omogoči duhovno oskrbo, ko so v položaju, da ne morejo sami zadovoljiti svojih duhovnih potreb. Pravica do duhovne oskrbe v vojski, policiji, zaporih in drugih ustanovah so v veljavnem zakonu urejene v skladu z ustavo in mednarodnimi akti ter so mednarodno primerljive. Zato lahko trdimo, da predlagani zakon občutno znižuje dosežene standarde varovanja človekovih pravic v naši državi in je zato v posameznih delih celo v nasprotju z ustavo. V večini primerljivih evropskih državah so vprašanja razmerij med državo, cerkvijo in med verniki in državo ter verskimi skupnostmi že zdavnaj razrešile. V naši državi pa smo to uspeli urediti v zadovoljstvo vernikov in cerkva ter drugih verskih skupnosti šele leta 2007.
Zakon, ki je pred nami je še eden v vrsti poskusov in ki najverjetneje ni zadnji, ki želi ponovno v slogu iz nedavne preteklosti iz javnosti izgnati duhovnost in verske organizacije, ki dokazano delajo v dobrobit vse družbe. Duhovniki in druge posvečene osebe verskih skupnosti opravljajo pomembno funkcijo pri zadovoljenju človekove potrebe po duhovnosti in izpovedovanju vere. Poleg tega opravljajo vrsto drugih dejavnosti, karitativne, izobraževalne, vzgojne, humanitarne, kulturne in podobne. Financiranje je v veljavnem zakonu urejeno v skladu z načelom enakopravnosti, saj se je država v zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo zavezala, da bo vsem samozaposlenim v kulturi financirala socialne prispevke in prispevke za zdravstveno zavarovanje. Izključitev verskih uslužbencev bi zato pomenila diskriminacijo na podlagi veroizpovedi. Zakon vsebuje podrobne kriterije financiranja ter določa, da se lahko gmotna podpora uredi tudi v drugih zakonih. Spet se poskuša omejiti verska svoboda in z navajanjem domnevnih neustavnosti prikazati, ter zamolčati, da je večina naših državljanov vernih in pripadnikov ene ali druge cerkve ali verske skupnosti. S stalnimi poskusi spreminjati ta zakon se izkorišča vprašanja vere za politiziranje in odpiranje ideoloških razprav za dnevne potrebe politike. Del zakona oziroma člene, ki so bili določeni kot neskladni z Ustavo naj vlada popravi in predlaga v spremembe, ostale spremembe niso potrebne, saj je bil zakon ob sprejemanju usklajen z verskimi skupnostmi. Pri tem morajo sodelovati tisti, ki jim je zakon namenjen, kot je to določeno v normalni demokratični družbi, ter tudi pri ostalih zakonih.
Ustavna zahteva po ločenosti države in verskih skupnosti ni in ne sme biti ovira za vsakršno sodelovanje z verskimi skupnostmi in sicer vse dotlej, dokler je država pri tem versko nevtralna in se z vero ali verskimi skupnostmi ne istoveti. Zato še enkrat poudarjam, da v Slovenski ljudski stranki tega predloga zakona ne bomo podprli. Hvala.