Ljubljana, 11. julij 2012 - V nadaljevanju 5. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Roman Žveglič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovana podpredsednica, minister, dragi kolegi. Dober dan.
Glavni namen predlaganega zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih je, kot vsi vemo, bistveno znižanje odškodnine za spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki je bila z obširno novelo zakona o kmetijskih zemljiščih ponovno uvedena pred dobrim letom dni. Ponovno pravim zato, ker smo podoben instrument poznali vse do leta 2003, ko se je odškodnina s spremembo zakona o graditvi objektov, ki je posegal v zakon o kmetijskih zemljiščih brez konkretno utemeljenih razlogov ukinila. Ampak takrat ni bilo nobenih peticij, protestov in zgroženih pisem posameznikov in nevladnih organizacij, ki bi se borile proti ukinitvi odškodnine, kot se to dogaja danes. Brez odškodnine zaradi spremembe namembnosti samo tako živeli vse do lanskega maja, ko je bila v tem prostoru sprejeta novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je ponovno uveljavila odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča z namenom varovanja najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč. Najbrž mi ni treba izpostavljati, da je bilo ravno v tem obdobju izgubljenih največ najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, saj je bilo to obdobje intenzivnih investicij. Gradile so se avtoceste, trgovski centri, industrijske cone, ki so danes po večini prazne, so rasle kot gobe po dežju. Vse to na najboljši kmetijski zemlji. Vendar država in občine vsaj iz naslova odškodnin, ki bi predstavljale vir za vzpostavljanje novih kmetijskih površin od tega niso imele ničesar.
Lani sprejeto novelo zakona o kmetijskih zemljiščih smo podpirali tudi v Slovenski ljudski stranki, saj smo bili prepričani, da je to primeren inštrument za preprečevanje pozidave najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč. Vendar se je pozitiven namen lansko leto sprejetega zakona v praksi izjalovil. Izkazalo se je namreč, da ravno odškodnina poleg že tako zaostrene gospodarske situacije ključni razlog za vpad obsega investicij, saj je posegla tudi na zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, po dejanski rabi kmetijska zaradi česar je prihajalo do primerov astronomskih odškodnin, tudi na zemljiščih, ki so prostorskih planih tudi po več desetletjih opredeljena kot stavbna zemljišča.
Zato smo v naši Poslanski skupini že lani jeseni vložili spremembo zakona s katero smo želeli znižati odškodnine za približno 80 % vendar je bil zakonodajni postopek zaradi izrednih državnozborskih volitev predčasno zaključen. Ker se s tem težave niso rešile same od sebe smo kmalu po imenovanju vlade, skupaj z strokovnjaki z Ministrstva za kmetijstvo in okolje naš prvotni predlog zakona nadgradili v duhu koalicijske pogodbe. Predlagali smo odpravo odškodnin za kmetijska zemljišča, ki ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo do bonitete štirideset ter ohranitev odškodnine za najkvalitetnejša kmetijska zemljišča ob spremembi načina določanja odškodnine, da bi le-ta bila odvisna od površine objekta, ki se gradi. Ker so preostali štirje koalicijski partnerji vztrajali na popolni odpravi odškodnine s svojim predlogom nismo vztrajali in ga tudi nismo vložili v proceduro. Prav tako pa se nismo podpisali pod sedaj obravnavani zakon, ki prvotno predvideva popolno odpravo odškodnine. S tem se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke nismo strinjali, naše mnenje je delilo tudi pristojno ministrstvo saj smo prepričani, da bi bila popolna odprava odškodnin v nasprotju s koalicijsko pogodbo, poleg tega pa bi s popolno odpravo odškodnine izgubili pomemben inštrument varovanja kmetijskih zemljišč. In kar je izgubljeno enkrat je izgubljeno za vedno.
Zato nas veseli, da smo s tekom usklajevanja s preostalimi koalicijskimi partnerji uspeli dogovoriti o rešitvah ki so bile nato vložene v obliki amandmajev in sprejete na seji matičnega delovnega telesa. Odprava odškodnine za kmetijska zemljišča nižje kvalitete do bonitete petdeset, ohranitev odškodnine za najkvalitetnejša zemljišča tako da recimo lahko konkretno povem, za dvesto kvadratnih metrov tlorisne površine objekta, za stanovanjski objekt bo to znašalo štiri tisoč evrov, za tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno halo pa dvajset tisoč evrov.
Preden zaključim bi rad povedal to, da bodo kmetijska zemljišča najbolj varovala visoke odkupne cene kmetijskih proizvodov. Dokler bo odkupna cena krompirja po štiri cente tudi bomo težko z akti varovali kmetijska zemljišča.
V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo novelo zakona podprli.