V nadaljevanju 5. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Roman Žveglič predstavil stališče Poslanske skupine SLS k peti točki dnevnega reda pri Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani,predsedujoči, predstavniki ministrstva, poslanke in poslanci,
V Sloveniji imamo kreditni krč. Še nikoli v zadnjih 20 letih podjetjem ni bilo težje priti do finančnih sredstev. Kaj lahko na tem mestu stori država? Seveda morala bi sanirati bančni sistem. Zakaj? Ker ga ne bo nihče drug namesto nas. Navkljub temu, da je to velik zalogaj pa je to tudi problem pred katerim se moramo nehati skrivati. Z določenimi spremembami pri zakonu o poroštvih Republike Slovenije, ki je danes v obravnavi, uvajamo določene rešitve za bolj učinkovito podeljevanje poroštev. Tudi z vidika države, kajti mislim, da je zdaj počasi pa že veliki večini jasno, da državna blagajna ni vreča brez dna in da tudi poroštvo države nekaj stane. V najslabšem primeru seveda, da napačno odločitev nekega podjetja plačajo davkoplačevalci.
Najprej moramo vedeti, da država ne more prevzeti vloge komercialnih bank, niti ne v celoti njihovega tveganja, ki ga prinaša podelitev določenega kredita. V teh razmerah je vloga države, da pomaga tistim podjetjem, ki neupravičeno, bodisi zaradi poslovnih težav samih bank, bodisi zaradi vsesplošnega strahu, ki vlada na finančnih trgih, ne morejo do finančnih sredstev za razvoj svoje dejavnosti. Spomnimo, da smo v preteklosti preko jamstvenih shem že kreditirali tudi podjetja, ki so bila praktično že v izgubljenem položaju. Spomnite se samo gradbenih velikanov, ki so še pred leti ali dvema prikazovali povsem drugačno stanje od realnega in celo prihajali do ugodnih kreditov z državnim jamstvom. Čeprav gre pri tem zakonu za manjše zneske in predvsem namen pomagati manjšim in srednje velikim podjetjem, pa to nikakor ne pomeni, da se ni treba tudi pri podeljevanju poroštev obnašati gospodarno.
Iz tega razloga v noveli po eni strani višamo zahteve za zavarovanja kreditov, hkrati pa se uvaja širši nabor rešitev za lažje zavarovanje kreditov s strani upravičencev. Tako bo na primer možno dobiti poroštvo tudi za storitveno dejavnost. Omogoča se izdaja poroštva za že začete investicije. Podjetja z nizko zadolženostjo bodo deležna ugodnejše premije na pridobitev poroštva. Delež kredita za investicije, torej za tiste najpomembnejše kredite, ki ga krije države, se poviša s 75 odstotkov na 80. Ob vseh teh ukrepih pa se sprejema še nekaj konkretnih sprememb. Tako ukinjamo pooblaščence, ki naj bi preverjal ali so bila sredstva pridobljena s poroštvi namensko porabljena. Ugotovljeno je bilo, da takšen nadzor, v tej obliki ni smiseln oz. je bolje rečeno popolnoma neučinkovit. Za uspešno izvajanje tega ukrepa bi morali pooblaščenci biti močno vpeti v poslovanje posameznih gospodarskih družb, to pa bi prineslo tudi dodaten strošek, ki verjetno ne bi bil upravičen. V ta namen se bodo raje nekoliko poostrile zahteve po zavarovanju s strani vodstva družbe in sicer s 50 odstotkov na 70, vendar hkrati ob tem širimo izbor zavarovanj za poroštvo. Tako lahko vodstvo ponudi kakršno koli osebno ali stvarno zavarovanje v zahtevani višini. Tudi dejstvo, da več odgovornosti zahtevamo od vodstva družbe oz. lastnikov, tudi v obliki njihovega premoženja, je nekaj kar nas večina pričakuje tudi v bodoče. Skratka, spremembe zakona, ki jih je, mimogrede začela pripravljati že prejšnja vlada, gredo v smeri poenostavitve a hkrati tudi z mislijo na konkretno učinkovitost državnih poroštev. Zato ga bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke tudi podprli.