V nadaljevanju 5. redne seje Državnega zbora RS je poslanka SLS Jasmina Opec predstavila stališče Poslanske skupine SLS k šesti točki dnevnega reda pri Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani,
v obravnavi imamo novelo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, s poseganjem predvsem na področje vzajemnih pokojninskih skladov. Ker gre za sklade, ki vedno bolj pridobivajo na pomembnosti predvsem z vidika kvalitetnejše prihodnosti bodočih upokojencev, je pravzaprav čudno, da obstoječi zakon sploh ni zagotavljal pravne podlage za opravljanje nadzora nad pokojninskimi skladi in njihovimi upravljavci. Torej na mestu, kjer bi morali težiti k čim večjemu številu produktov, h zagotavljanju konkurenčnosti in čim bolj pisane ponudbe, praktično nismo imeli niti pravega nadzora. Potem se še čudimo, da donosnost tovrstnih "vzajemcev" ni zadovoljujoča. Tako se v 497. členu dodaja popolnoma novo poglavje za tovrstni nadzor, kjer se podrobno opredeljuje tako uporaba določb, kot tudi pregled poslovanja, kršitve in dodatni ukrepi. Tudi na primer začasna prepoved upravljanja pokojninskega vzajemnega sklada, kot tudi odvzem dovoljenja za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov. K temu dodajamo še nekaj popravkov, ki jih je predlagala Agencija za trg vrednostnih papirjev, predvsem z vidika izpostavljenosti portfeljev določenim vrednostnim papirjev.
Po podatkih ministrstva za delo imamo 6 vzajemnih pokojninskih skladov. Več kot 90 odstotkov vplačnikov, ki sodeluje pri tem načinu varčevanja, upravljata dva sklada pod okriljem državne Modre Zavarovalnica. To predvsem kaže na to, da je država sicer poskrbela večinoma za svoje javne uslužbence, ki jim vplačuje določen prispevek v največji vzajemni pokojninski sklad, medtem ko lahko tovrstni produkt varčevanja v splošnem v Sloveniji ocenimo kot popolnoma nerazvit. Tudi Slovenija po vzoru drugih držav nudi določene davčne olajšave za vlagatelje v vzajemne pokojninske sklade. Vendar kot kažejo podatki, to preprosto ni dovolj, saj kot že rečeno, z izjemo javnih uslužbencev, ki so v to shemo vključeni, je število drugih vlagateljev skorajda zanemarljivo. V Sloveniji se radi pohvalimo s svojo razvitostjo, približevanjem najrazvitejšim evropskim državam. Naša soseda Madžarska, ki jo včasih radi gledamo zviška, je imela leta 1999 več kot 300 prostovoljnih vzajemnih pokojninskih skladov. O razvitosti tega načina vlaganja na zahodnih kapitalskih trgih pa sploh ne gre izgubljati besed.
Če vse skupaj zaokrožim, lahko rečem, da se v Slovenski ljudski stranki dobro zavedamo delovanja našega pokojninskega sistema, ki deluje na principu sprotnega financiranja. Tako bo v prihodnosti ta solidarnostni sistem vse težje vzdrževati, drugi in tretji steber pa bosta postala ključna pri oblikovanju končnega standarda bodočih upokojencev. Z današnjim dnem urejamo nadzor nad vzajemnimi pokojninskimi skladi, v Slovenski ljudski stranki pa se nadejamo tudi sistemskega reševanja te problematike. Kot že rečeno, potrebujemo večji nabor oziroma večjo in bolj raznoliko ponudbo na področju pokojninskega varčevanja, država pa mora ob tem povsem jasno opredeliti svojo dolgoročno strategijo. Ali sploh želi, da se državljani vključujejo v tovrstna varčevanja in seveda v kolikšni meri. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke, bomo ta zakon seveda podprli.