Ljubljana, 9. julij 2012 – Na začetku 5. seje Državnega zbora je vodja Poslanske skupine SLS Mihael Prevc postavil ustno poslansko vprašanje predsedniku Vlade RS Janezu Janši, in sicer v zvezi s pospešitvijo preiskav in kazenskih postopkov zoper odgovorne na področju gospodarskega kriminala.
Hvala za besedo spoštovane kolegice in kolegi, ministri, spoštovani predsednik Vlade,
po tem, ko nam je v zadnjih mesecih uspelo zajeziti nevzdržen trend zadolževanja naše države in vsaj za silo stabilizirati javne finance. Ko v poslanske klopi prihaja že drugi paket zakonov, za katere se nadejamo, da bodo posredno ali pa neposredno pomagali gospodarstvu, in ko se vse sile usmerjajo v priprave na sanacijo bančnega sistema, ki je nujni temelj gospodarske rasti, pa državljanke in državljani od nas pričakujejo še nekaj več. Želijo namreč vedeti, kaj in kje je šlo tako narobe, da smo se znašli v situaciji, ko moramo posegati po tako ostrih ukrepih, ki jemljejo tudi kakšno že pridobljeno pravico, težko priborjen dodatek in še kaj. Predvsem pa jih zanima, kdo so ti ključni posamezniki, ki so zlorabili svoje položaje, sprejemali tako neodgovorne in nepremišljene poteze, da sedaj zaradi posledic njihovih dejanj trpi celotna država. Dobro namreč vemo, da z izčrpavanjem slovenskih podjetij s katastrofalnimi poslovnimi odločitvami predvsem v državnih podjetjih z milijardami slabih kreditov slovenskih bank stojijo tudi konkretne osebe, konkretna imena, ki pa do sedaj niso nosila prav nobene odgovornosti za svoje odločitve. Posledica dejstva, da pri nas le redko kateri sodni proces s področja gospodarskega kriminala dobi pravočasen in tudi pravičen epilog, pa je, da državljanke in državljani nimajo več nobenega zaupanja, ne v politiko, ne v njeno poslanstvo, ne v Vlado, ne v nas, poslanke in poslance, ne v državo.
Zato vas, spoštovani predsednik Vlade sprašujem: Kakšne ukrepe bo sprejela Vlada, da bo opravljenih še več revizij in odprtih še več preiskav o neodgovornem in nezakonitem ravnanju v preteklosti na področju gospodarskega kriminala, korupcije in finančnih prevar, ter kaj lahko pričakujemo pri spremembah zakonodaje s področja pravosodja, da bodo omogočeni hitrejši in učinkovitejši postopki od vložene obtožnice do končnega epiloga v obliki izrečene obsodilne sodbe?
Hvala lepa za odgovor.
Odgovor predsednika Vlade RS Janeza Janše:
Hvala lepa za vprašanje.
Ne samo vi, tudi slovenska javnost si to ali pa ta vprašanja zelo umestno postavlja, še posebej v času, ko je jasno, da bo treba vsaj delno izvesti sanacijo slovenskih bank z davkoplačevalskim denarjem, tako ali drugače. Pri številnih živečih generacijah obstaja še spomin na tisto prvo sanacijo v začetku 90. let, ko so manjkale milijarde takratnih mark v slovenskih bankah, ko smo to pokrili davkoplačevalci iz lastnega žepa, vendar za tiste luknje nihče ni odgovarjal. Nasprotno, večinoma so ljudje, ki so tiste luknje zakrivili, še naprej vedrili in oblačili v slovenskih bankah, in danes smo ponovno pred to situacijo. Ni popolnoma enaka, veliko ali pa znaten del slabih naložb oziroma slabih kreditov imajo slovenske banke enostavno zaradi tega, ker številna podjetja, ki so te kredite najela, zaradi gospodarske krize niso bila sposobna teh kreditov več vračati, šla so v stečaj, so propadla, ne da bi bila tu zadaj kakšna mahinacija z lastninjenjem ali kaj podobnega. Seveda pa je veliko kreditov bilo podeljenih, in to so v veliki meri tudi že znane zgodbe, na podlagi medsebojnih poznanstev, klientelizma, na podlagi tega, da je nekdo dvignil telefon in da je nekdo na drugi strani odobril kredit brez zavarovanja, brez tega, da bi danes za tistimi milijoni stalo karkoli realnega, kar bi se lahko unovčilo kot terjatev. In te primere morajo pristojni organi zelo resno in po mojem mnenju tudi prioritetno obravnavati, ker gre v tem trenutku zagotovo za prioritetne primere. V Sloveniji je to samo deloma v vladni pristojnosti, ki pripravlja spremembe Zakona o kazenskem postopku, kjer se bodo roki skrajšali in kjer bo tudi preiskava lahko bolj učinkovita, vendar je še vedno glavno breme na ramenih tistih institucij, ki potem vse skupaj izvajajo. Ena takih institucij je državno tožilstvo. Na podlagi zakona bi moral generalni državni tožilec že januarja letos določiti prioritete pri pregonu kriminala v Sloveniji. To se januarja ni zgodilo, se je pa zgodilo, 27. 6. 2012 in generalni državni tožilec je pač pred dobrim tednom določil tri prioritete. Prvič, prednostno bodo tožilstva obravnavala kazniva dejanja, kjer so hudo kršene pravice delavcev in ranljivih skupin ljudi, kar je v redu. Drugič, kjer so storilci, nosilci javnih funkcij, kar je seveda tudi v redu. Tretjič, kjer so izpolnjeni pogoji za začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora, kar je tudi v redu. Ampak med temi tremi ključnimi prioritetami te prve, po mojem mnenju, ki bi moralo biti pa ni. Absolutno prednost ali vsaj med temi prioritetami bi morala biti tudi preiskava kaznivih dejanj, zaradi katerih imamo v naših finančnih institucijah danes velike luknje. Tako da tudi iz tega mesta pač apeliramo na vse pristojne, da se tega problema zavejo, da dopolnijo te prioritete in da se dela tudi redno lotijo. Brez tega se bojim, da ne ta vlada ne ta državni zbor in ne druge institucije v državi ne bodo imele nobene moralne teže, ko bodo sprejemale ukrepe, ki so pa potrebni za to, da mi saniramo naš finančni sistem.
Glede na to, kar je bilo malo prej povedano, naš problem ni to, kar piše v Financial Times, v Financial Times-u je včeraj tudi pisalo, da je glavni problem Evrope Nemčija, ne pa Grčija, naj razume, kdor to more. Naš problem je, tisto kar dejansko manjka v naših financah, tako v javnih kot v bančnih, to je naš dejanski problem in zaradi tega nas bo bolela glava. Za reševanje tega problema je potrebno pripraviti rešitve. Ugotavljanje odgovornosti je tukaj zelo pomemben del te rešitve. Če tokrat Slovenija ne bo sposobna ugotovitvi posamične odgovornosti za to stanje in je tudi posamično sankcionirali, potem boste vi ali pa vaši nasledniki čez kakšnih 10 let lahko ponovno pred enakim problemov, samo še nekaj več milijard bo manjkalo.