Ljubljana, 17. julij 2012 - V nadaljevanju 16. izredne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani!
V noveliranem Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih poskušamo poseči v reševanje zelo obsežnega problema v slovenskem gospodarstvu v plačilno nedisciplino. Tako sta poglavitni rešitvi tega zakona predvsem uvedba novega instrumenta zavarovanja plačil, tako imenovane izvršnice, ki je doslej pri nas nismo poznali. In drugo so spremembe, ki pomenijo bolj življenjsko in manj administrativno ureditev sistema obveznega pobota.
Če se nekoliko dotaknem izvršnice, gre pri njej za listino, ki vsebuje nepreklicno pooblastilo podpisnika, to je dolžnika, da lahko upnik pri katerikoli slovenski banki, kjer ima dolžnik svoja sredstva na računu, poplača svoj dolg, ki je na izvršnici naveden. Čeprav gre za neobvezen instrument, pa smo tudi v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke prepričani, da bo s tem instrumentom prišlo do določenih premikov v samih standardih poslovanja. Z izvršnico se bo vseeno začelo ločevati dobre plačnike od tistih malo manj zanesljivih, pričakujemo pa tudi da se bodo nekoliko poenostavili in skrajšali postopki pri medsebojnih dolžniških razmerjih. Nekoliko se spreminja tudi uredite obveznega pobota, predvsem na podlagi preteklih izkušenj iz prakse, ta ureditev postaja bolj življenjska in praktična. Čeprav se mnogi ne navdušujejo nad tovrstnim reševanjem medsebojnih dolžniških razmerij in bi ga najraje ukinili, pa je vseeno tovrstni instrument predvsem malim podjetjem precej olajšal poslovanje.
Spomnimo, da se je medsebojna zadolženost zmanjšala na leto za približno 900 milijonov evrov, kar ni zanemarljivo. Zakon kot dopolnitve tega instrumenta uvaja nekoliko drugačno vpisovanje obveznosti za pobot in določa minimalni znesek. Zelo jasno se določajo tudi nadzorni organi in pristojnosti davčne uprave Republike Slovenije. Navkljub številnim dobrim rešitvam velja opozoriti, da niti ukrep izvršnice niti popravki obveznega pobota ne rešujejo vseh problemov plačilne discipline. Kdor ima slabe namene oziroma se je že v naprej odločil, da se bo izogibal plačilu, mu bo najbrž tudi izvršnica težko prišla do živega, kajti, če na računu dolžnika ni denarnih sredstev, potem tudi banke z izvršnico nimajo kaj vzeti. Da tistih, ki imajo račune izključno odprte v tujini niti ne omenjam. Vprašanje je tudi problem zavarovanja terjatve v poklic, kjer vlada zelo velika konkurenca in bo praktično tisti, ki bo izrecno pri poslih zahteval izvršnico manj konkurenčen. Takšne pripombe smo dobili s terena, da preprosto pri poslih, kjer za nek posel tekmuje 10, 20 malih podizvajalcev, bo preprosto v prednosti tisti, ki izvršnice ne bo zahteval. Ob tem v Slovenski ljudski stranki opozarjamo na dva bistvena problema, ki jih ta zakon ne zajema. Prvi je redno plačevanje s strani države in njenih družb, pa tudi posrednih proračunskih porabnikov in občin. Dokler tam ne bo plačilne discipline jo težko pričakujemo tudi drugje. In ne nazadnje nujno moramo pohitriti postopke na sodiščih. Postopki izvršb in reševanja sodnih sporov s področja neplačil so absolutno predolgi. Ljudje še vedno po letu in več čakajo na rešitve primerov, ko na primer niso prejeli plačane storitve izdelka oziroma ne morejo sami izterjati dolžnika. Če je zadeva evidentna in jasna, da zadeva ni bila plačana, hkrati pa ima dolžnik premoženje, potem mora biti rešena po hitrem postopku. Ne pa, da s številnimi pritožbami lahko dolžnik sam postopek zavleče za več let, ta čas pa lahko podjetje, ki ni prejelo plačila že zdavnaj propade. S tem zakonom in z rešitvijo teh dveh problemov bi bili že zelo blizu omejitve plačilne nediscipline. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pa bomo omenjeni zakon podprli. Hvala.