Ljubljana, 27. julij 2012 – Poslanec SLS in podpredsednik DZ RS Jakob Presečnik je v odgovoru za časnik Delo predstavil izhodišča SLS v zvezi z iskanjem političnega soglasja za tri ključne projekte, za fiskalno pravilo, upravljanje naložb in slabe terjatve. Celoten odgovor si lahko preberete v nadaljevanju.
Nehvaležno je ocenjevati, kateri od teh treh projektov je najbolj pomemben, dejstvo pa je, da so vsi trije izrednega pomena za bližnjo prihodnost naše države. Da se tega zavedamo, smo v koaliciji dokazali tudi s tem, da strokovne usklajevalne skupine začenjajo delati na vseh treh projektih praktično ob začetku parlamentarnih počitnic.
Oblikovanje holdinga za upravljanje premoženja sovpada s prepričanjem SLS, da Slovenija prvič dejansko dobi neko srednjeročno strategijo upravljanja s svojim imetjem. Do sedaj preprosto nismo vedeli kaj želimo, posledično pa je tudi upravljanje državnega premoženja zaradi pomanjkljivosti vizije prinašalo katastrofalne rezultate. Zato v SLS podpiramo spremembe v smeri, da država ne beži pred odgovornostjo, temveč jasno določi vizijo za posamezne naložbe države, jih razdeli na posamezne segmente (strateške naložbe, portfeljski deleži ...) in jih tudi aktivno upravlja.
Z drugim projektom krepimo vsesplošno zavedanje, da brez sanacije bank ni gospodarske rasti in da je treba takoj najti soglasje, s kakšnim postopkom bomo sanacijo izvedli. Pogovori na ravni parlamentarnih strank so z današnjim sestankom sicer še v začetni fazi, vendar se vsi zavedamo, da moramo imeti konec naslednjega meseca pripravljen koncept sanacije za obravnavo v Državnem zboru RS. Za SLS samo ohranitev trenutnega položaja ne pride v poštev, saj gospodarstvo ne more čakati na dolgoletno postopno čiščenje bančnih bilanc, ukrepati je treba takoj, trenutno pa je na mizi več scenarijev.
Tu je še zapis fiskalnega pravila v ustavo. Na tem mestu so strokovnjaki svoje že povedali, zdaj je na vrsti politika in tu se na žalost zapleta zaradi določenih političnih zamer v preteklosti. Ta ustavna sprememba je sicer izrednega pomena za srednjeročno prihodnost države, kot oprijemljiv dokaz tujini, da smo sposobni doseganja političnega soglasja tudi pri ključnih reformnih ukrepih. Investitorjem v Slovenijo in tudi kupcem naših obveznic, bi poslali signal, da smo orodje za vzdržnost svojih javnih financ pripravljeni zapisati v Ustavo RS in se s tem obvezati k finančni disciplini.
V SLS zato težko razumemo argumente opozicijskih strank za nasprotovanje zlatemu fiskalnemu pravilu. Z odlašanjem zapisa tega pravila v ustavno materijo se dokazljivo ne samo povzroča višje stroške državi pri odplačevanju obstoječih dolgov in najemanju novih, temveč tudi vsa slovenska podjetja, še najbolj pa tista, ki stavijo na izvoz, postavlja v nekonkurenčen položaj. Namreč do denarja pridejo težje kot njihovi tekmeci ali pa morajo zanj plačevati višje obrestne mere. Z vsakim dnem brez ustavnega zlatega fiskalnega pravila tako nastaja gospodarska škoda, zato v SLS znova pozivamo k poenotenju in čimprejšnjemu soglasju slovenske politike pri tem vprašanju.