Ljubljana, 19. september 2012 – Podpredsednik DZ RS Jakob Presečnik je v imenu predsednika DZ RS sprejel pionirja lateralnega razmišljanja dr. Edwarda de Bona, ki je med drugim podpredsedniku DZ RS Jakobu Presečniku predlagal nekaj tovrstnih metod razmišljanja, ki bi jih lahko kdaj uporabili na zasedanju parlamenta. Kasneje pa je Jakob Presečnik v imenu predsednika DZ RS sprejel še veleposlanika Republike Litve Rimutisa Klevečka. V nadaljevanju objavljamo celotno novico sprejema dr. Edwarda de Bona, ki jo je posredoval DZ RS.
Dr. Edward de Bono je podpredsedniku Državnega zbora predstavil zamisel o "palači razmišljanja", v kateri bi se zbirale in pretresale ideje iz celega sveta in ki bi ljudi spodbujala k drugačnim načinom razmišljanja. "Delegati v Organizaciji združenih narodov (OZN) so tam zato, da predstavljajo svoje države in ne zato, da razmišljajo," je opisal svoje izkušnje z delom v OZN, kjer je želel ustanoviti skupino za nove ideje. Opozoril je, da države nimajo vzpostavljenih sistemov za zbiranje idej in predlagal, da ustanovijo "Nacionalni svet idej", ki bi zbiral zamisli in o njih razpravljal. "Seveda bi dobili tudi kakšne nore ideje, a tem pač ne bi posvečali pozornosti, " je dejal. Bistveno je, da se naredi ideje vidne in se ljudem predstavi drugačne poglede na utečene prakse, posamezniki pa se sami odločijo, ali bodo določeno idejo posvojili in drugače pristopili k doseganju svojih ciljev. Kot je pojasnil dr. de Bono, so njegovo metodo šestih klobukov razmišljanja med drugim preizkusili pri delu porotnikov, ki so na ta način izjemno hitro dosegali soglasne odločitve, v podjetjih, kjer uporabljajo njegove metode kreativnega razmišljanja, pa so se sestanki občutno skrajšali. Podpredsedniku Presečniku je predlagal, da bi tovrstne metode razmišljanja morda lahko kdaj uporabili tudi na zasedanju parlamenta.
Podpredsednik Državnega zbora je izrazil naklonjenost oblikovanju posebnega telesa za razmišljanje ter poudaril, da mu je bila že v preteklosti blizu ideja o "Svetu modrecev", v katerega bi k sodelovanju povabili ljudi z bogatimi izkušnjami iz preteklosti, ki bi razmišljali o prihodnosti. Menil je, da je tudi poslancem nacionalnih parlamentov marsikdaj mogoče očitati, da ne razmišljajo, temveč le predstavljajo svoje interese. Strinjal se je, da bi bilo uspešne metode razmišljanja smiselno uporabiti na različnih področjih, od dela parlamenta in vlade do gospodarstva in kulture. Zagotovil je, da bo sam temeljito preučil metode razmišljanja v de Bonovi knjigi in to predlagal tudi predsedniku Državnega zbora in ostalim poslancem.
(vir fotografij in novice_ DZ RS)