Spoštovani gostje,
v Slovenski ljudski stranki, danes vladni koalicijski stranki, v počastitev 120-letnice od ustanovitve zgodovinske Slovenske ljudske stranke, današnji znanstveni simpozij posvečamo pogledu v zgodovino in njene pretekle mejnike, ki so pomembno sooblikovali družbeno in politično življenje slovenskega naroda skozi dobro stoletje.
To počnemo zato, da se ne le spominjamo svoje lastne preteklosti in družbenih procesov, v katere smo bili vključeni tedaj, temveč tudi zato da se tudi skozi prizmo pretekle zgodovine zavemo izzivov sedanjega časa, ki so kompleksni bolj, kot si to morda v Sloveniji, pa tudi v Evropski uniji sami priznamo.
V svojih mislih se bom danes ob počastitvi zgodovinske Slovenske ljudske stranke, ki je igrala veliko vlogo na marsikaterem družbeno-političnem področju, predvsem pa pri krepitvi narodne zavesti, ki je bila za slovenski narod - tedaj še brez svoje lastne države – posebnega pomena za narodov obstoj in razvoj, zaradi situacije, v kateri smo v Sloveniji danes, posvetil predvsem današnjemu času.
Kajti, današnji čas zahteva rešitve za prihodnost. Ne le kratkoročne, posamične, delne ali za kratek čas. Današnje gospodarske razmere zahtevajo temeljit razmislek in hitro ukrepanje, ki bo zagotovilo obrat v pozitivno smer, obrat v gospodarski optimizem.
Osebno sem realist. Zato si želim, da razmere doma, v Evropski uniji, predvsem pa v celotnem evro območju vsi skupaj ocenimo realno. Prepričan sem, da je le realna ocena dosedanjega delovanja skupne evropske politike kot tudi posameznih držav članic, ki so članice evro območja, z vso mero samokritičnosti, prava osnova za prave ukrepe, ki bodo zaradi spremenjenega načina delovanja lahko dali rešitve. Tu govorim seveda predvsem o finančnih vidikih in izzivih skupne evro valute.
Naj podrobneje pojasnim.
Za Slovenijo, kot mlado državo, je njena ozemeljska in ekonomska suverenost, ki si jo je pridobila z ustanovitvijo svoje lastne države (25. junija 1991 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju), izjemnega pomena. Prav tako je za slovensko mlado državo ponos, da je 1. maja 2004 postala del družine držav članic EU, s čimer se je tako gospodarsko kot družbeno in politično tesno povezala. S prevzemom evro valute 1. januarja 2007, ko smo se kot prva nova država članica Evropske unije pridružili državam v območju evra, smo bili ambiciozni in gospodarska rast se je tedaj zdela kar nekako samoumevna. 21. decembra istega leta (2007) smo postali še država članica schengenskega območja in tako praktično po vseh ključnih dejavnikih postali “čistokrvna”, čeprav nova članica evropske družine. Nedvomno izjemni uspehi za mlado Slovensko državo.
Zagotovo pa se tedaj nismo zavedali vseh pasti, niti nanje nismo bili še pripravljeni v strukturnem smislu. Pasti, ki jih je tedaj – danes lahko že rečemo: z naglico - prinašal tedanji čas. Kot mlada država Slovenija zagotovo v času od osamosvojitve pa do današnje krize sama pri sebi še ni šla čez vse svoje mejnike razvoja demokratične države, kot so to šle stare evropske demokracije, in marsikaj – če govorim o strukturnih ekonomskih in družbeno-političnih vidikih, še nismo postorili ali pa to nismo storili ravno dobro oziroma optimalno.
Z zagotovostjo pa lahko rečem, da smo v Sloveniji, še v času, ko smo bili država kandidatka za vstop v Evropsko unijo in za vstop v evro območje, trdo garali. Tedaj je bil cilj večine slovenske politike in družbe, da pridno izpolnimo vse pogoje, vsak najmanjši kriterij, da bomo v ta evropski klub sprejeti. Tudi evro klub, od katerega smo zasluženo in na osnovi spoštovanja kriterijev, sprejeli – seveda tudi upravičeno pričakovali pozitivne gospodarske učinke.
Ko gledam danes nazaj na to obdobje vstopanja Slovenije v evro območje v povezavi z razmerami, s katerimi se sooča evro danes in z njim Evropska unija, seveda vidim, vsaj del vzrokov za današnje razmere, ki niso lahke.
Eden takih je po mojem prepričanju zagotovo v tem, da žal EU in/oz. evro območje pri postavljanju pogojev za vstop in sprejem evra, ni bila povsem dosledna in njen »meter« ni bil vselej za vsakega enak. Enakost in ekonomska suverenost, sta pojma, ki sta se meni vselej zarisala kot največja vrednota in vizija skupne monetarne politike. Vendar danes vem, da nista bili popolnoma uresničeni. Nekaterim se je pri izpolnjevanju pogojev za sprejem evro valute pogledalo skozi prste ali zamižalo na eno oko, drugi so morali izpolniti vsak najmanjši pogoj. Danes, ko je gospodarsko-finančna kriza zajela širše območje oz. več držav članic in je to naš skupni realni problem v Evropski uniji, pa vidimo, da je treba tam, kjer se je mižalo na kakšno oko, tem državam krčevito pomagati, da država v težavah vendarle obstane v evro območju. Tiste države, ki smo bile pridne pri izpolnjevanju kriterijev za prevzem skupne valute, danes nimamo nobenih »bonusov« in moramo seveda v skladu s pravili solidarnosti pomagati tistim, ki so grešili. Ampak, tudi pri tej solidarnostni pomoči moramo biti enaki, seveda po proporcialnih zmožnostih glede na velikost države, števila prebivalstva in vseh s tem povezanih relevantnih ekonomskih kazalnikov. Ekskluziva ali veto pri tem, da pomoč reševanja kolegice države članice EU lahko ostane izvzeto za posamezno članico, ne ustreza duhu evropskosti in njenega skupnega notranjega trga, na katerega stavimo.
Spoštovani,
na tem mestu želim spomniti na zgodovinske izkušnje, skozi katere je šla slovenska država še v času, ko je bila ena izmed najrazvitejši republik znotraj Socialistične Federativne Republike Jugoslavije. Vprašanje, zakaj dejansko je SFRJ razpadla, je aktualno danes v prizmi razmer, znotraj katerih se nahajamo v EU. SFRJ je razpadla zato, ker preprosto niso bile vse pravice in dolžnosti enako razporejene. Slovenija je delala veliko bolj, kot marsikdo drug, denar je odtekal tja, kjer se je delalo precej manj. Vsekakor je pomoč pri razvoju manj oz. slabše razvitim izrazitega pomena in ta pomoč je nujna vselej – tako z vidika etičnosti partnerstva skupine, v kateri si v nekem trenutku, kot z vidika pozitivnih družbenih in ekonomskih učinkov. Vendar morajo biti stvari jasno in nedvoumno postavljene za vse partnerje v skupini in ob vzajemnem spoštovanju pravil in tudi pravic.
In, kaj vidimo danes v EU? Vidimo, da tisti, ki malo kršijo skupna pravila, govorim konkretno za pravila evro območja, so deležni visokih kazni za te manjše kršitve, drugi, ki pa se požvižgajo na pravila, pa zaidejo v krizo – in jim moramo na veliko solidarno pomagati. Ta logika zagotovo ni spodbudna za prihodnost Evrope. Celo verjamem, da je posledica stran poti od sicer plemenitih ciljev, vizije in duha, ki je vodil do nastanka Evropske unije in ki jo vendarle žene še danes. Zato pozivam, da logiko enakosti in doslednosti spoštovanja pravil – dosledno zavzamejo vse evropske institucije na vseh ravneh. To je izziv in priložnost hkrati, da Evropska unija samokritično spozna in na osnovi praktičnih sprememb naredi večji red v tem svojem delovanju sama pri sebi tudi zakoraka na pot izhoda iz ekonomsko-finančne krize.
Spoštovani!
Enakost. Enakost in doslednost pri spoštovanju pravil. In jasna pravila.
Vse to so stvari, ki jih vidim kot osrednje, za to, da gremo v Evropski uniji lahko resno naprej pri reševanju sedanjih razmer. Evropa lahko obstane le z jasnimi pravili, ki bodo veljala za vse države članice enako, prav tako pa bo sankcioniranje teh pravil enako za vse. Ne pa, da se sankcije prilagajajo vsaki državi članici in situaciji posebej. Ne glede na to, ali gre za nove ali stare članice, majhne ali velike – ključni etični vodili sedanjosti in prihodnosti v EU sta_ DOSLEDNOST IN NAČELNOST. Tako za evro na eni strani, kot za vso Evropsko unijo na drugi.
Prepričan sem, da so ta načela prava prihodnja načela Evropske unije, ki bodo pomagala pri našem skupnem reševanju evra. Zagotovo pa je od uspešnosti evra odvisna – ne le prihodnost monetarne unije, temveč tudi prihodnost same Evropske unije.
Hvala, ker ste mi prisluhnili in ker boste premislili o mojem razmišljanju.
Fotografije z dogodka si lahko ogledate na naslednji povezavi_ http://on.fb.me/SxiWoN
