Ljubljana, 23. oktober 2012 - V nadaljevanju 7. redne seje Državnega zbora RS je poslanec SLS Janez Ribič predstavil stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani gospod podpredsednik Državnega zbora, predstavniki vlade, spoštovane gospe poslanke in poslanci.
Kot smo že slišali v uvodni predstavitvi gre za uskladitveno novelo zakona o blagovnih rezervah z nekaterimi evropskimi direktivami. Nekateri dogovori o zbliževanju standardov s tega področja na ravni držav članic segajo že v leto 2007. Če nekoliko poenostavimo. Evropska unija poskuša vzpostaviti notranji trg na področju stabilne preskrbe z nafto in naftnimi derivati, temelječ na solidarnosti med članicami. Če bi prišlo do kakršnihkoli motenj v dobavi pri katerikoli od članic, se bo Evropska unija lahko odzvala kot celo. Vzpostavljamo skupni mehanizem za morebitne krizne razmere. Iz tega sledi izboljšava zakonodajnega okvirja, ki se bo poenotil. Zagotavljanje trajnih skupnih rezerv na območju celotne Unije, prilagoditev metodologije izračunavanja obveznosti vzdrževanja rezerv in seveda priprava intervencijskih načrtov in ukrepov za ublažitev težav, ki bi nastale ob morebitnih motnjah pri dobavi. Ni povsem nepomembno, da se omogoča tudi oblikovanje posebnih rezerv, ki presegajo obveze države in o njih odloča država po lastni presoji. Dejstvo je, da Slovenija praktično ne poseduje te temeljne surovine, ki poganja njeno industrijo in praktično ves promet, zato bi kakršenkoli izpad zagotavljanja tega energetskega vira lahko povzročil dokaj obsežno gospodarsko škodo.
V Slovenski ljudski stranki pozdravljamo namere Evropske unije, da tudi na tem področju uveljavlja skupno energetsko politiko, saj s tem ko je vključenih v mehanizem toliko držav, močno zmanjšamo možnosti za kakršnekoli šoke. Povedano drugače, pogajalska moč vsake posamezne članice v razmerju do dobaviteljev se poveča, saj za njo stoji celotni ustroj evropske skupnosti. Morda velja samo omeniti, da je treba obvezne rezerve v celoti držati v fizični obliki, torej opcijske pogodbe ne pridejo v poštev. To pa pomeni, da prihaja tudi do določenih stroškov v povezavi s skladiščenjem. Smiselno bi bilo, da kot država optimiziramo skladiščenje in maksimalno izkoristimo lastne kapacitete. V primerih, ko pa prihaja do najema zasebnih skladiščnih kapacitet v državi ali pa samo znotraj evropske skupnosti pa poiskati najugodnejše ponudnike, seveda take, ki svoj del naloge lahko opravijo v okviru predpisanih standardov. Prepričani smo, da je možno tudi na tem področju optimizirati stroške in prihraniti kakšen evro držav v državnem proračunu. Po mnenju Slovenske ljudske stranke na tem področju izboljšujemo slovensko oskrbo z nafto in naftnimi derivati, še vedno pa ostaja odprto vprašanje rezerv zemeljskega plina. Kot vemo obveznih državnih rezerv tega energenta ni, obstajajo samo komercialne rezerve. Po težavah z dobavo pred leti ob sporu med Rusijo in Ukrajino je bil sicer na ravni EU na tem področju narejen velik napredek, veliko delo pa so naredili tudi distributerji, ki so bolj razpršili svoja naročila med več dobaviteljev in s tem zmanjšali tveganja. Toda kot vemo smo v zadnjih letih tudi take prilagoditve Slovenci ne hote zelo drago plačevali predvsem z nekonkurenčnimi cenami za končnega porabnika, zato v Slovenski ljudski stranki podpiramo nadaljnje odpiranje trga hkrati pa opozarjamo, da mora tveganje za zagotavljanje redne dobave v celoti prevzeti distributer in na to bi morali biti pozorni tudi državni nadzorni organi. Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo Novelo Zakona o blagovnih rezervah podprli. Hvala.
