Ljubljana, 23. oktober 2012 - Včeraj je na začetku 7. redne seje Državnega zbora RS vodja PS SLS Mihael Prevc na ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žigo Turka, naslovil ustno poslansko vprašanje v zvezi s fiktivnimi vpisi na študijske in srednješolske programe. Postavljeno vprašanje in odgovor ministra si lahko preberete v nadaljevanju.

Mihael Prevc, vodja PS SLS

Hvala lepa za besedo. Spoštovani ministri. Spoštovane kolegice in kolegi.  Pred enim letom je bila sprejeta Novela Zakona o visokem šolstvu, katere glavni namen je bilo poenotenje evidenc s področja visokega šolstva in oblikovanje pravne podlage za evidenčni in analitski sitem visokega šolstva. Ta sistem naj bi med drugim predstavljal tudi "orožje" proti tako imenovanim fiktivnim vpisov študentov na visokošolske zavode, ki so zadnja leta predvsem, zaradi ugodnosti, ki jih status študenta prinaša postali prava folklora, vendar se z vzpostavitvijo evidenčnega in analitskega sistema visokega šolstva problematika fiktivnih vpisov ne rešuje v celoti, saj se večina posameznikov, ki se vpisuje zgolj, zaradi pridobitve statusa študenta vpisuje na višje šole, ki pa v ta sistem ne bodo vključene. Najprej ste seznanjeni z informacijo, da je bila letošnjega septembra več kot 170 prostih vpisnih mest na višjih šolah zasedenih v pičlih 5-ih minutah, pri čemer je več tisoč mladih ostalo pred vrati. Razlog za to je nedvoumno v položaju študentskega dela v primerjavi z ostalimi oblikami dela, ki je za delodajalce ugodnejši ter v neodzivnosti države, ki bo to področje uredila na evropsko primerljiv način. Poleg porasta vpisa mladih in malo manj mladih na višje šole izjemno narašča tudi vpis na nekatere srednje šole in programe izobraževanja odraslih, saj tudi status dijaka omogoča delo preko študentskega servisa. V tem primeru res, da ni ostalih ugodnosti, ki jih zagotavlja status študenta je pa nekoliko nenavadno, da je nekomu, ki je že zaključil srednješolsko izobraževanje brez kakršnegakoli preverjanja omogočen ponoven vpis na enako stopnjo izobrazbe, ki mu jo je država enkrat že financirala, zato vas, spoštovani gospod minister sprašujem: Katere ukrepe boste sprejeli za popolno izničenje števila fiktivnih vpisov študentov na srednjih in višjih šolah ter visokošolskih zavodih? Drugič. Glede na to, da ste na vašem ministrstvu že večkrat podali oceno, da je v Sloveniji približno tretjina fiktivno vpisanih študentov me zanima, kakšni bi bili finančni učinki popolnega izničenja fiktivnega vpisa na vseh ravneh izobraževanja se pravi srednje, višje in visokošolsko izobraževanje? Hvala lepa za vaš odgovor.

dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport:

Dober dan. 

Jaz sem medtem ko sem čakal na to vaše vprašanje tudi pobrskal po nekaterih podatkih OECD in dal dve tabelici na moj blog, dve sliki, ki pravzaprav povesta več kot tisoč besed. Slovenija je namreč po tem, kolikšen delež generacije se vpisuje na neko obliko terciarnega izobraževanja verjetno druga na svetu, takoj za Poljsko, če štejemo samo domačo populacijo in ne tudi tujih študentov. Smo pa z izjemo Turčije, Mehike in Saudske Arabije na zadnjem mestu, ko gre za to, kakšen delež generacije jo pa res konča pravzaprav se tisto kar je vmes so študentje, ki so poskušali pa ni šlo, ali je bil to fiktivni vpis, ali resni zmogli je seveda težko interpretirati. Dejstvo je, da kot fiktivni vpis definiramo študente, ki so se v visokošolski študij vpisali v skladu z obstoječimi pravili, se pravi z namenom pridobitve izobrazbe, ampak ne primarno. Primarno so se vpisali zato, da bi koristili nekatere prednosti, ki jim jih status študenta ponuja. Ocena števila fiktivno vpisanih študentov izhaja iz empiričnega izračuna razlike med številom vpisanih in številom diplomiranih v Sloveniji, ta je zelo velika, pred uvedbo sistema EVŠ je bilo to število med tri tisoč in pet tisoč. To ne pomeni, da je tri tisoč in pet tisoč fiktivno vpisanih ampak je potrebno to številko ponoviti seveda s številom let, ko je možno ta fiktivni vpis ponavljati, to se pravi da se prvič vpišeš, drugič vpišeš se prepišeš, se prepišeš na višjo, se prepišeš v srednjo šolo in tako naprej.

EVŠ šele začenja z delom, zdaj se od konca septembra polni s podatki za študijsko leto za 2012, 2013 kar pomeni da bomo v prihodnjem mesecu lahko izvedli kontrolo koriščenja pravic iz javnih sredstev, ki izhajajo iz statusa študenta. en korak k ukinitvi fiktivnega vpisa v višje strokovno šolstvo je tudi že narejen s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju namreč predlog za spremembo 41. člena dodaja po dosedanji omejitvi, da študent lahko uveljavlja pravice in ugodnosti iz statusa največ tri leta... Dodano pravilo da v ta tri leta štejejo tudi že porabljena leta v visokem šolstvu. V to novelo je vgrajena tudi podlaga, da se za namen ugotavljanja upravičenosti do vpisa v višješolski študij glede na koriščenje pravic v visokem šolstvu prelevijo podatki iz EVŠ. Skratka EVŠ prihaja v življenje oziroma začenja živeti šele letos. Nekaj sprememb za zmanjšanje tega fiktivnega vpisa smo naredili tudi z ZUJF-om, ko smo omejili tisto dodatno leto, ki ga študent lahko koristi bodisi za ponavljanje, bodisi za pavziranje, za absolviranje na eno leto v prvem oziroma eno leto v drugem obdobju oziroma na prvi oziroma na drugi bolonjski stopnji.

Koliko nas fiktivni študentje stanejo je težko natančno izračunati namreč kot sem že danes povedal mi visoko šolstvo financiramo v kosu kar pomeni, da dobijo univerze pravzaprav denar je neodvisen od tega koliko študentov se tja vpiše. Lahko bi jih vpisali pol manj, lahko bi vpisali samo tiste za katere mislijo, da bodo končali pa bi dobili enak obseg sredstev. Je pa res, da je zgodovinsko, da so ta sredstva določena tudi glede na število študentov tudi glede na število diplomantov.

Skratka, če bi zdaj fiktivni vpis zmanjšali verjetno ne bi mogli prav v ničemer zmanjšati financiranje visokega šolstva, ker tisti profesorji bi bili še vedno tam, tisti asistenti bi bili še vedno tam in seveda bi se morali pa ukvarjati s študenti, ki so prišli tja resno študirati. Tako da en pomemben prihranek, ena pomembna pridobitev tega sistema in omejevanja fiktivnega vpisa bo pravzaprav to, da se bodo obstoječi učitelji v okviru obstoječih sredstev lahko bolj ukvarjali s študenti, ki res nameravajo študirati. Prihranki bi pa z omejitvijo fiktivnega vpisa nastali predvsem na področjih Ministrstva za finance pri pobiranju davkov pri socialnih transferjih pri kolegi Vizjaku, ker bi fiktivno vpisani v manjši meri bremenili različne socialne pravice. Tako čez palec bi lahko izračunali, da nas stanejo med petdeset in sto milijoni evrov letno.