Ljubljana, 19.okrober 2012 - Na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide v Državnem zboru RS je 19. oktobra potekala razprava na temo_ "Soočanje z demografskimi izzivi ali zakaj potrebujemo pokojninsko reformo", kjer so ugledni strokovnjaki nazorno in kritično predstavili dejstva, projekcijo  in katastrofalne posledice negativne demografske rasti iz ekonomskega, demografskega in družbenega pogleda  ter  negativne njenega vplive na  in kritično zmanjšanje sredstev v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju na socialne blagajne, še posebej na pokojninsko blagajno do leta 2060, če se trendi ne bodo takoj obrnili. Pri tem so , Pri tem so poudarili, da bi bila pokojninska reforma iz teh razlogov potrebna že pred petimi leti, sedaj pa je sploh  zadnji čas za njen sprejem..

Med strokovnjaki, ki že dolga desetletja opozarjajo na demografsko katastrofo Slovencev, ki je sodeloval na razpravi je  najprej potrebno omeniti dr. Janeza Malačiča, sodelovali kot uvodničarji so še: dr. Jože Sambt in dr. Boštjan Kerber, ki je opozoril na finančni vidik problematike in poudaril, da so z visoko starostjo, ki se napoveduje,  izrazito povezani izdatki za dolgotrajno oskrbo,ki vsebuje tako zdravstvene kakor tudi socialne komponente. Strokovnjak, dr. Matjaž Gams z inštituta Jožef Štefan, je  govoril o projekcijah prebivalstva in o nujnosti pokojninske reforme. V uvodu je povedal_ "...se mi zdi, da so tiste osnovne demografske zakonitosti in osnovne demografske napovedi, bom rekel zelo preproste, zelo tako enostavne, da se pravzaprav človek vpraša, kako pa to da tega ljudje ne razumejo. To je res nenavadno. En človek plus en človek sta dva človeka in tega dejstva ne moremo spremeniti. Študije kažejo, da bi morala biti pokojninska reforma uvedena pred petimi do desetimi leti, na tem trdno stojimo in tudi strokovnjaki so in tudi sam osebno sem tudi pisal že o tem v raznih medijih. Zakaj potem ni prišlo do hitrejše reakcije, zakaj smo morali čakati, da se tako zakomplicira? " V razpravo so se vključili tudi predstavniki nekaterih sindikatov in zveze društev upokojencev, ki so se  načeloma strinjali in podprli potrebo po pokojninski reformi. Gospod Kocič iz Zveze svobodnih sindikatov je pojasnil, da so nasprotovali prejšnji reformi zato, ker so pokojnine večine njihovih delavcev zaradi nizkih plač in načina odmere pokojnine posledično prenizke.

Poslanec SLS in podpredsednik DZ RS Jakob Presečnik se je v svoji razpravi najprej  zahvalil strokovnjakom za izredno zanimive izsledke in zanimivo razmišljanje ter izrazil obžalovanje, da niso takšna razmišljanja poslušali v Državnemu zboru že pred,najmanj  dvema letoma ali več, ko je bila v razpravi pokojninska reforma. Opozoril je tudi na dejstvo, da so nas predstavniki institucij e Evropske unije že pred več kot petimi leti opozarjali na nujnost sprejema pokojninske reforme.

V nadaljevanju je dejal_ "Torej, takrat je bila seveda situacija, finančna in druga, v Sloveniji bistveno drugačna in je nekako šlo to mimo nas. To moramo seveda v politiki in seveda sami politiki, priznati.

Podobno je bilo seveda pred dvema letoma, pa pred tremi leti, pa enim letom in žal je takrat  pokojninska reforma, ki bi bila nujno potrebna, padla kot vemo, na referundumu. V SLS smo vseskozi aktivno sodelovali pri oblikovanju reforme, pri usklajevanju in iskanju  posameznih rešitev  zakona v prejšnjem mandatu in  pokojninsko reformo na koncu tudi podprli. V času referendumske kampanje  smo aktivno razlagali ljudem,  zakaj je pokojninsko reformo potrebno sprejeti,  pa smo bili žal neuspešni. Zaradi tega smo danes zagotovo bistveno bolj globoko v krizi,  kot bi lahko bili, če bi se  pred mnogimi  leti  tega problema lotili bolj resno.

Podobno je s problemom družinske politike. Jaz osebno ter moje kolegice in kolegi poslanci večkrat poudarjamo potrebo po izredno pozitivni družinski in demografski politiki, po ukrepih na  vseh resornih področjih. In danes smo seveda spet  slišali in nazorno  videli pomen pozitivne družinske politike s poudarkom na demografski politiki oziroma pomen večje rodnosti v Sloveniji in če tega ne bo, kaj nas čaka čez dvesto let. Ampak dobro, dvesto let je seveda za vse nas izredno odmaknjeno, za nekatere od nas je tudi čez petdeset let preveč odmaknjeno, ampak  petdeset let pa je za  narod, po moji oceni sorazmerno kratka doba. In seveda trendov v demografiji ni možno obrniti na ta način, kot npr. pri infrastrukturi,  da preprosto  invsetiraš npr. v avtocesto in zgradiš avtoceste v desetih ali manj letih, na področju  demografije pa se trendov ne da  enostavno obrniti niti v eni generaciji, niti v dveh generacijah.

Zaradi tega je ukrepe in pojem pozitivne družinske in demografske politike potrebno vnašati na vseh področjih, ne samo pri raznih socialnih spodbudah, pri pogojih za upokojevanje ampak dobesedno na vseh področjih. No ampak današnja razprava je seveda nek uvod v razpravo o pokojninski reformi, ki nas čaka v naslednjih tednih. Ne vem ali so danes prisotni kakšni predstavniki tudi iz sindikatov in kakšnih drugih inštitucij in drugih  dejavnikov našega javnega življenja. Dobro bi bilo, da bi bili, da bi nekako s skupnimi napori končno že enkrat začeli reševati ta problem, ki nas bo, da ne bom rekel Slovence in Slovenke ampak državljanke in državljane Slovenije še krepko bolel. Hvala lepa."

V razpravo so se vključili tudi predstavniki nekaterih sindikatov in zveze upokojencev, ki so načeloma strinjali in podprli potrebo po pokojninski reformi. Gospod Kocič iz Zveze svobodnih sindikatov je pojasnil, da so nasprotovali prejšnji reformi zato, ker oso pokojnine prenizke.