Ljubljana, 17. oktober 2012 - V Državnem zboru RS je danes potekala javna predstavitev menenj ob začetku postopka spremembe Ustave RS z osnutkom ustavnega zakona na področju referendumske zakonodaje. Vodja PS SLS Mihael Prevc je v predstavil stališče imenu Slovenske ljudske sranke do omenjene pobude. Več si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovani,

ukvarjanje z referendumsko zakonodaja za SLS sega že v prejšnji mandat. Če se spomnimo, se je že takrat oblikovala delovna skupina na to temo, njen član je bil tudi moj poslanski kolega Jakob Presečnik. Žal takrat prave volje za spremembe še ni bilo. To navajam predvsem iz vidika, ker naša stališča do tega vprašanja tudi danes bistveno ne odstopajo od tedanjih.

Referendum je sam po sebi najvišja oblika demokratičnega odločanja, kjer lahko vsak državljan izrazi svojo voljo. In prav vse je v redu, dokler se odloča o vsebini same materije, in tudi vse je v redu, dokler ta materija nima resnih finančnih posledic za prihodnost države. Toda politična zloraba referendumske ureditve je nevarna, saj so mnogokrat politični cilji kratkoročni, posledice so žal dolgoročne, njihovi stroški pa, kot že rečeno, zelo visoki. Nekako splošno sprejeto dejstvo je, da vlada, ki izgublja referendume postane nekredibilna. Mogoče res, toda dovolite mi opazko, da pri zakonih, ki so reformni, ki so varčevalno naravnani, ki posegajo tudi v obstoječe pridobljene pravice, je ni države, kjer bi takšna vlada uživala visoko podporo. In zato lahko kar neposredno vprašam. V kateri državi so ključne reforme potrjevali na referendumih? Že res, da je zaradi nepriljubljenosti ukrepov marsikatera opcija izgubila naslednje volitve, toda politično odgovornost so sprejemali naknadno, ne pa še preden so sploh kaj uveljavili.

Že nekaj let tako poslanci SLS podpiramo spremembo, da bi se pravica do razpisa referenduma odvzela tako poslanski manjšini v Državnem zboru RS, kot tudi Državnemu svetu RS. Če želijo posamezne politične stranke izpeljati referendum, naj pridobijo podporo 40 tisoč državljank in državljanov. Po mnenju SLS je naloga poslancev sprejemanje zakonodaje, ne pa ponovno "testiranje"  le-te pri državljanih. V SLS razmišljamo kvečjemu o možnosti, da bi referendum lahko razpisala ustavna večina poslancev v Državnem zboru RS. Na ta način bi pustili odprta vrata za morebitno preverjanje ljudske volje pri najpomembnejših državnih odločitev. Na primer sodelovanje države v različnih integracijah, intervencijah itd... Tudi prag 40 000 overjenih podpisov državljank in državljanov se nam zdi povsem zadostna kritična masa ljudi, ki želi, da se določeno stvar znova preveri. Večjo težavo imamo s pogoji za začetek postopka zbiranja podpisov. Vendar to je že stvar druge zakonodaje.

Prav tako v SLS močno podpiramo, da se v Ustavo Republike Slovenije zelo jasno zapiše, za katere vsebine ni primerno, da se odloča na referendumu. Nekatere so v ustavi že navedene. Tisto kar pa danes nimamo jasno opredeljeno je področje davkov in drugih javnih dajatev ter zakonodaja od katerih je neposredno odvisna javnofinančna stabilnost in izvrševanje proračuna. Takšna vprašanja so samo strogo selektivno lahko vprašanje referenduma. Še vedno izhajamo iz tiste osnovne oz. poenostavljene dileme, ali bi lahko državljani na referendumu odločali o tem ali bodo plačevali davke ali ne. Danes smo počasi že v situaciji, ko je naš manevrski prostor na področju finančne stabilizacije tako zožen, da si prevelikih odstopanj preprosto ne moremo več privoščiti, saj bomo popolnoma izgubili suverenost na področju ekonomske politike. Najbrž se zavedamo, da potem referendum kot instrument ne bo več igral nobene vloge.

In za konec, zadeva s katero imamo v Slovenski ljudski stranki kar največ težav. Uvedba zahtevanega kvoruma udeležbe za veljavnost referendumske odločitve. Po našem prepričanju, takšen ukrep zmanjšuje demokratičnost instituta referenduma, poenostavljeno bi to pomenilo, da o materiji pravzaprav odločajo tisti, ki se referenduma ne udeležijo. Seveda je smiselno, da obstaja določen prag volivcev, ki dajo referendumski odločitvi potrebno legitimnost. Toda uvedba kvoruma ima tudi eno bistveno pomanjkljivost. Zelo hitro lahko pride do situacije, ko bi nasprotniki referenduma utemeljili svojo kampanjo predvsem na pozivih k neudeležbi in na ta način preko zahtevanega kvoruma naredili referendum neveljaven. Pri predlaganem pragu udeležbe najmanj 35 odstotkov državljanov za veljavnost referenduma in glede na to, da je naša država politično dokaj očitno razdeljena na dva pola, bi ob ustrezni kampanji ene strani s pozivi k neudeležbi, zelo težko uspeli s kakršnokoli referendumsko pobudo. To ni zgolj teorija, to je Slovenska realnost. Zato v SLS še vedno pozivamo k razmisleku o oblikovanju tako visokega kvorumskega praga, saj se nam zna zgoditi, da bomo ravno zaradi specifičnosti slovenskega volilnega telesa posledično "ubili" referendumsko pobudo.

V SLS smo prepričani, da so določene spremembe potrebne, saj se trenutno pomanjkljivosti te zakonodaje vse preveč izrabljajo za napačne namene. Res pa je tudi, da so pogledi parlamentarnih političnih strank zelo različni. V SLS smo pripravljeni na kompromise, čeprav nam nekatere predlagane rešitve niso všeč. Toda izkazalo se je, da brez kompromisov med strankami, napredka ne bo. To je bilo zelo jasno izpostavljeno. Tako smo izkazali pripravljenost za pogovore okoli kvoruma in jih bomo tudi nadaljevali. Najpomembneje je, da nam določeno rešitev, ki bo imela dvotretjinsko podporo, tudi uspe oblikovati.

Hvala lepa