Kmečka dekleta in žene niti ne potrebujejo reform delovne zakonodaje, saj njihov delovnik ne pozna vikendov, njihove delovne ure pa ne normiranih urnih postavk
Ljubljana, 15. oktober 2012 – Poslanec SLS Roman Žveglič je ob današnjem mednarodnem dnevu kmetic vesel podatka, da se povprečna starost delovno aktivnih žensk v kmetijski dejavnosti zmanjšuje, kar nakazuje, da za kmečka dela poprime vse več mlajših žensk. "Le malokdo, ki nima izkušenj z delom v kmetijski dejavnosti, se zaveda, koliko truda in časa je vloženega v delo na kmetiji. Na kmetijah ne poznajo 8-urnega delovnika, mnogokrat se dela tudi ob sobotah in nedeljah, večdnevni oddih v oddaljenih letoviščih pa je zanje nedosegljiv "luksuz", opominja poslanec SLS Roman Žveglič. Ob zavedanju, da brez žensk kmetijstvo, kot steber slovenskega trajnostnega razvoja in ohranjanja samooskrbe slovenskega naroda, ne more obstati, poslanec Žveglič, tudi v imenu SLS, iskreno čestita vsem ženskam, ki vztrajajo pri tem poklicu.«
"Pri kmečkih ženah velikokrat pozabljamo, da poleg številnih del v sklopu kmetijskih dejavnosti, opravijo še vse običajno delo v domačem gospodinjstvu, kot matere in žene, hkrati pa vedno najdejo čas za sodelovanje v izjemno aktivnih društvih in pobudah, ki po vsej Sloveniji organizirajo dobrodelne dejavnosti in so s številnimi prireditvami zelo pomemben dejavnik ohranjanja slovenske kulturne dediščine, pa naj bo to na področju kulinarike, oblačil ali ljudskih običajev,« dodaja Žveglič.
"Slovenska družba žal še vedno vztraja pri predsodkih, da je ukvarjanje s kmetijstvom nazadnjaško in da je takšna tudi vloga kmečke žene. Ta miselnost verjetno izhaja še iz časa bivše države, v kateri je bilo delo kot vrednota iz političnih razlogov priznano le na področju industrijske proizvodnje. Sedaj, ko smo prerasli v postindustrijsko družbo, se potreba po dostopnosti do zdrave prehrane samo še povečuje. Vse več ljudi se zaveda kaj pomeni kakovost, kaj pomeni ekološka pridelava in kaj domači izdelki, moramo pa se tudi zavedati, kdo s svojim požrtvovalnim in slabo poplačanim delom poskrbi, da se vse to sploh lahko znajde na naših mizah." je prepričan Žveglič.
Seveda ni pričakovati masovnega preusmerjanja v tovrstne poklice, vendar pri več kot 100 tisoč brezposelnih, je treba povsod iskati priložnosti. "Mnogokrat se mladina znajde v zagati ali zapustiti rodno kmetijo in oditi v mesto, ter se tam soočiti z vedno težjimi pogoji dela in bivanja, ali pa nadaljevati družinsko tradicijo v veliko bolj zdravem okolju ter nadaljevati utečene kmetijske posle," pojasnjuje Žveglič, ki sicer opaža tudi premike v razmišljanju ljudi na tem področju.
»Poklic slovenske kmečke ženske ni enostaven poklic, temelji na trdem delu, se prilagaja naravnim pogojem, nemalokrat pa ga mati narava še bolj oteži, kot je bilo letos oteženo zaradi suš, in ob tem ne obupa – vztraja in nadaljuje. Je prispodoba za delo kot vrednoto!«, še zaključi poslanec SLS Roman Žveglič.