Ljubljana, 28. september 2012 – Poslanec SLS Roman Žveglič je na današnji seji Državnega zbora RS prestavil stališče PS SLS glede predloga Zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Ob tem je povedal, da bo SLS predlagani zakon podprla, saj_ »Če zavrnemo ta zakon in pustimo, da se banke sanirajo same z državnim denarjem, kot tudi predlagajo nasprotniki tega zakona, bi zelo otežili iskanje odgovornosti posameznikov za slabo oz. malomarno upravljanje s sredstvi teh bank v preteklosti.« Celotno stališče si lahko preberete v nadaljevanju.
Poleg več slabih bank ustanavljamo še eno, tokrat z namenom, da rešimo ostale. Osnovna kritika tega zakonskega predloga je, da je v njem preprosto premalo informacij o postopkih, ki jih bo vodila Družba za upravljanje terjatev bank. V SLS razumemo, da bi nekateri želeli, da so vse stvari natančno opredeljene in vsi postopki zapisani. Toda danes sprejemamo zakonodajni okvir za širitev nabora rešitev največjega problema trenutno pri nas - slabega stanja v bančnem sistemu. Naša največja težava pa je očitno pomanjkanje medsebojnega zaupanja, kajti opozicija v bistvu na našo veliko žalost izhaja iz dejstva, da smo vsi v vladni koaliciji zlonamerne barabe, in da pač pišemo zakon zato, da se bomo tako ali drugače okoristili. Verjamem, da v razvitih državah, kjer so takšne postopke že izvedli, niso izhajali iz takšne perspektive, temveč kako premagovati krizo v državi.
Pri saniranju stanja v naših bankah imamo spopad konceptov. Tu sta Banka Slovenije in opozicija, ki razmišljata v smeri, da bi sanacijo opravljali znotraj bank, torej poenostavljeno povedano, da bi vsakih nekaj mesecev v banke nakazali nekaj sto milijonov, pa naj se rešujejo same. Toda to smo že počeli kajne? V SLS smo zato prepričani, da takšna rešitev preko notranje sanacije ne rešuje problema. Slabih terjatev banke ne obvladujejo več. Vsak novi evro, ki ga pridobijo, ne usmerjajo v kreditiranje, temveč v oblikovanje novih slabitev in dobimo začarani krog, katerega posledica je kreditni krč.
Tako ostane druga možnost, rešitev, ki jo predlaga koalicija, ki govori o prenosu slabih terjatev na posebno družbo in razbremenitev bank tega bremena, seveda pod posebnimi pogoji in strogo določenimi obveznostmi. Tako dosežemo, da so nove uprave teh bank, torej tiste, ki nimajo nič s slabim poslovanjem v preteklosti, razbremenjene dela na področju sanacije. Kajti danes Slovenija potrebuje operativne banke, takšne, ki se bodo ukvarjale s kreditnimi tveganji pri novih kreditojemalci, ne pa s problemi svojih finančnih dolžnikov. Ta zakonski predlog predvideva tudi možnost neposrednih finančnih dokapitalizacij s strani države, kar predlaga tudi opozicija in predvideva tudi določen obseg finančnih sredstev za ta namen. Vendar to ne bo edina možnost in tu je razlika.
Banka Slovenije izpostavlja, da pravi problem ni v bankah, temveč v slovenskih podjetij, ki naj bi bila prezadolžena in kreditno nesposobna. Z mnenjem glavnega bančnega nadzornika, ki v zadnjih letih, ko se je stanje najbolj poslabševalo, ni uporabil niti enega konkretnega in ostrejšega ukrepa, ki mu ga omogoča zakonodaja, se v SLS ne moremo strinjati v celoti. Verjetno se banke samo premalo ukvarjajo s temi podjetji, premalo pozornosti posvečajo njihovemu poslovanju, njihovemu potencialu, premalo natančno preučijo tveganje. Najbrž zato, ker se ukvarjajo s saniranjem in odpisovanjem izgub iz preteklosti. Posledica tega je, da marsikatero podjetje po krivici ne dobi sredstev za poslovanje, investiranje in s tem tudi za zaposlovanje.
In še za konec. Če zavrnemo ta zakon in pustimo, da se banke sanirajo same z državnim denarjem, kot tudi predlagajo nasprotniki tega zakona, bi zelo otežili iskanje odgovornosti posameznikov za slabo oz. malomarno upravljanje s sredstvi teh bank v preteklosti. Po mnenju SLS je to ena izmed ključnih in prednostnih nalog in ne gre pričakovati, da bodo to storile banke same. SLS bo zato zakon podprla.