Ljubljana, 26. oktober 2012 - Poslanec SLS in podpredsednik DZ RS Jakob Presečnik je za tednik Demokracijo podal intervju o aktualnih gospodarsko-političnih temah ter tudi o predsedniških volitvah. Celoten intervju si lahko preberete v nadaljevanju.

Ste podpredsednik državnega zbora (DZ), ki ima v zadnjem času pomembno vlogo pri sprejemanju reformne zakonodaje. Menite, da se Slovenija lahko izogne najbolj črnemu scenariju?

Seveda se lahko, vendar lahko rečemo, da tečemo zadnji krog. Če ne izpeljemo reform, bo vajeti prevzel tisti, ki bo tudi zagotovil finančno pomoč. Z nekaterimi reformami tako ali tako že  zamujamo več let, res je škoda, da nismo v prejšnjem mandatu pod streho postavili vsaj pokojninske reforme. Prepričan sem, da se vse več ljudi zaveda, da je treba določene stvari v državi prilagoditi trenutnim gospodarskim razmeram. Vsaj začasno ne moremo več vzdrževati tako obsežne mase plač za javni sektor, tudi zadolževanje je zelo oteženo. Prav tako moramo vedeti, da naše gospodarstvo konkurira na ogromnem evropskem trgu in temu primerno se moramo tudi obnašati. S takšno togo delovno zakonodajo kot jo imamo sedaj in tolikšno davčno obremenitvijo plač preprosto za tuje investitorje nismo zanimivi, medtem ko imamo vedno večje težave tudi v konkurenčnosti naših izdelkov. Zato smo v koaliciji vse sile napeli v razbremenitve gospodarstva, tako administrativne kot tudi davčne, potekajo tudi pogajanja glede delovne zakonodaje. Vladna koalicija aktivno dela in se je pripravljena pogovarjati, toda včasih dobim občutek, da se določene stvari blokirajo, ker nekdo namerno ne popušča od svojih stališč niti za milimeter. Predvsem vodje sindikatov bi se morali vprašati ali svojemu članstvu ne delajo medvedje usluge in s kratkoročnim ščitenjem določenih pravic povzročajo v nekem srednjeročnem obdobju veliko več izgubljenih delovnih mest.

Kolikor je znano, SLS do sedaj ni bila ravno naklonjena prodaji državnega premoženja, vsaj ne tujcem. Kaj pričakujete od ustanovitve državnega holdinga?

Ustanovitev državnega holdinga je sprememba koncepta upravljanja državnega premoženja. Vsi dobro vemo, da se na tem področju v zadnjih 20 letih ne moremo pohvaliti s kakšnimi posebnimi uspehi. Zdaj imamo več upravljavskih instituciji, vsaka ima svoje zadolžitve, uprave, nadzorne svete. Vse skupaj je nepregledno, odgovornost pa se razprši med stotine ljudi. Težnja pri ustanovitvi holdinga je, da državno premoženje upravljamo na enem mestu, kjer bomo lahko tudi po nekem obdobju lahko preverili, kako uspešni smo, z nekimi konkretnimi mednarodno uveljavljenimi merili. Tudi odgovornost ne bo več deljena. Nosila jo bo ena uprava in en nadzorni svet. In kar je najpomembneje, zakon predvideva, da bo Državni zbor RS sprejel dolgoročno strategijo upravljanja s premoženjem. Torej da se dokončno odločimo, kaj želimo dolgoročno obdržati v državni lasti, kje bomo ostali samo portfeljski vlagatelji in kaj bomo prepustili zasebnemu sektorju. Navedbe opozicije, da bomo vse razprodali so iz trte zvite, v naslednjih letih bomo prodali samo tisto, kar bo odobril Državni zbor RS. Tudi pri prodajah posameznih podjetij se ne bo hitelo za vsako ceno, temveč se bo odgovorno iskalo tudi dolgoročnejše lastnike, ki bodo znali ponuditi dolgoročno vizijo razvoja. Tisti, ki strašijo s številnimi izgubami delovnih mest zaradi tega holdinga in splošni razprodaji, govorijo povsem na pamet in grobo zavajajo javnost.

Kako pa komentirate dejstvo, da je državni svet z vetom zadržal tako ustanovitev holdinga kot tudi t. i. slabo banko?

Glede na razloge, ki so jih nekateri državni svetniki navedli v svoji zahtevi, ocenjujem, da so v ozadju tudi politični razlogi. Na večino očitkov, ki jih navajajo državni svetniki, je koalicija že neštetokrat odgovorila in jih zavrnila. Bančni sistem je treba sanirati, druge izbire nimamo. Na tem področju ni dobre rešitve, mi smo samo izbrali boljšo med slabšimi. Ocenili smo, da nadaljnje nenadzorovane dokapitalizacije, to kar smo počeli zadnjih deset let, ne prinašajo učinka, zato smo se odločili za drugačen koncept preko prenosa terjatev. Je pa zanimivo, da so pod zahteve za veto podpisani tudi vodilni sindikalisti, čeprav gre v prvi vrsti za ekonomska vprašanja. To je zakon, ki je trenutno najpomembnejši, celotna Evropa opazuje, kaj se bo zgodilo. Že s samim postopkom za začetek zbiranja podpisov bi bila povzročena velika škoda v mednarodnem merilu.

SLS za jesenske predsedniške volitve ni predlagala svojega kandidata. Ali to pomeni, da bo v predvolilni kampanji ostala nevtralna?

V SLS smo aktivno iskali svojega kandidata in izbor zožili na nekaj ljudi, ki so dovolj prepoznavni, da bi se lahko povsem enakovredno spustili v tekmo za predsednika republike. Žal pa se za tako aktivno medijsko izpostavljenost in posledično za kandidaturo niso odločili. Zato tudi po sklepu organov SLS kandidata na letošnjih volitvah ne bomo imeli. Številni so pričakovali tudi našo podporo dr. Zveru. Toda z aktivnim zavzemanjem za večinski volilni sistem, kar praktično pomeni izgon manjših strank iz parlamenta in slabšo zastopanost posameznih regij, ter napeljuje k uvedbi dvostrankarskega političnega sistema, si tudi g. Zver ni ravno pridobival naših simpatij.

H kateremu kandidatu se po vašem mnenju najbolj nagibajo člani in simpatizerji SLS?

Nismo delali nobene raziskave, bi pa osebno ocenil, da je najbližja izbira za simpatizerje SLS dr. Zver. Seveda pa gre na volišče vsak sam in se tam odloča po svoji vesti in prepričanju.

* * *

Intervju si lahko preberete tudi tukaj.