Ljubljana, 25. oktober 2012 - V nadaljevanju 7. redne seje Državnega zbora RS je poslanka SLS Jasmina Opec predstavila stališče poslanske skupine SLS do predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj.
Spoštovani. Zaradi dogodkov na svetovnih prizoriščih smo priča vedno večjim migracijam ljudi, ki iščejo boljšo prihodnost izven meja svoje domovine. S povečanim številom prosilcev za mednarodno zaščito se srečujemo tudi na slovenskih tleh.
Konvencija o otrokovih pravicah določa, da je najvišja vrednota otrokova korist, ki jo morajo države zasledovati na svojem ozemlju, ne glede na to od kod prihajajo otroci in ne glede na to čigavo državljanstvo imajo. In ravno spremembe zakona o mednarodni zaščiti so ta korak v to smer. Zaščititi najšibkejše, ne glede na to od kod prihajajo. Vse prepogosto se je namreč dogajalo, da so nekateri obstoječi sistem, ki ni vseboval varovalk za ugotavljanje dejanske starosti beguncev in ki je omogočal, da so odrasli, ki so trdili, da so mladoletniki, pa to niso bili, izkoriščali z namenom vzpostavitve stikov z otroki v azilnem domu in posledičnemu izkoriščanju otrok v razne nemoralne in kriminalne namene. V pravu pogosto postavljamo na tehtnico različne pravice, tehtamo in razmišljamo v katero smer je najbolj pravično in pošteno, da tehtnico prevesimo. Toda v primeru, ko so zraven otrokove koristi, tehtanja ni. V tem primeru včasih posežemo v določeno pravico v katero sicer ne bi posegli, v kolikor ne bi šlo za vprašanje otrokove integritete.
V Slovenski ljudski stranki smo seznanjeni s pomisleki nevladnih organizacij glede sprememb tega zakona, kljub temu pa menimo, da je treba sprejeti nekatere ukrepe, ki bodo preprečili izigravanje predpisov in onemogočili ustvarjanje novega kriminalnega prostora. Predpisov, ki bodo hkrati obvarovali otroška življenja.
V demokratični državi, kot je Slovenija, ki spoštuje nevladne organizacije in z njimi sodeluje ter preko raznih mehanizmov omogoča njihov obstoj je kot znamenje demokratičnosti in napredka tudi dejstvo, da na področjih, kjer je nekoč obstajala zgolj in samo državna intervencija, sedaj dana možnost, da pri kreiranju družbe solidarnosti in prihodnosti sodelujejo tudi nevladne organizacije.
Tudi na področju svetovanja beguncem država odpira partnerski odnos z nevladnimi organizacijami pri obravnavi tega vprašanja in s prepustitvijo področja svetovanja in pomoči, daje priznanje nevladnim organizacijam za njihovo strokovnost, angažiranost in človeški čut.
Naslednja sprememba, ki je odpirala razne pomisleke je bila uvedba zdravniškega pregleda za določitev starosti. Poseg v človekovo telo zaradi ugotavljanja določenih dejstev v našem sistemu imamo. Na primer, obvezni zdravniški pregled pred prvo zaposlitvijo, na podlagi katerega se določa sposobnost posameznika za delo. Tudi v tem primeru gre za določene posege, pri katerih opustitev zdravniškega pregleda pomeni izgubo možnosti za pridobitev določene pravice. To je pravice do dela. Vendar pa brez dvoma velja, da se vsakršni posegi v telo izvajajo le v skrajno nujnih primerih, ko ni druge metode, da mora biti pregled jasno vnaprej opisan v pregledanemu in da se mora pri posegu v celoti spoštovati telesna in duševna celovitost.
Načelo otrokove koristi mora biti najvišje vodilo pri vsaki odločitvi, ki jo sprejemamo, ne glede na to čigavi so otroci in ne glede na to od kod prihajajo.
Zato bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke novelo Zakona o mednarodni zaščiti podprli.
Hvala.