Ljubljana, 25. oktober 2012 - V nadaljevanju 7. redne seje Državnega zbora RS je poslanka SLS Jasmina Opec predstavila stališče Poslanske skupine SLS do predloga Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Več si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovani,
S predlogom Zakona o organiziranosti in delu v policiji se dopolnjuje t.i. policijska reforma, ki jo poleg obravnavanega zakonskega predloga predstavlja še predlog Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki smo ga obravnavali pri prejšnji točki.
Vsekakor gre podpreti enega najpomembnejših ciljev predlaganega zakona, to je - vzpostavitev pogojev za oblikovanje sodobne policijske organizacije, izboljšanje njenega vodenja in usmerjanja. K temu bo zagotovo pripomogla jasnejša razmejitev pristojnosti med pristojnim ministrstvom in policijo, ureditev delovnopravnih razmerji v policiji ter v zvezi s tem statusa in zaščite policista ter njegovo izobraževanje. Pozitivna sprememba je tudi tesnejše sodelovanje policije z drugimi subjekti in njena boljša vpetost v delovanje lokalne skupnosti.
Predlog zakona torej prinaša bolj strokovno, učinkovito in racionalno delovanje ter sistemski razvoj policije. To bo doseženo s sprejemom strateškega dokumenta Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije Republike Slovenije. S tem bo lažje načrtovanje in razporejanje finančnih obveznosti v proračunu, kot tudi dana zaveza policiji, da svojih prioritet ne spreminja vsako leto. Krepi se tudi raziskovalna dejavnost, izobraževanje in usposabljanje v Policiji, saj je to ključnega pomena za njen nadaljnji razvoj in kakovostno sodelovanje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.
Namen spremembe zakonodaje je tudi v krepitvi decentralizacije ter samostojnosti policijskih uprav, predvsem v usmerjenosti k varnostnim problemom, specifičnim za območje vsake policijske uprave posebej, ki pa morajo biti v skladu s strateškimi izhodišči generalne policijske uprave. Usmerjenost k večji decentralizaciji je v določbah zakona o večji povezanosti z lokalnimi skupnostmi, saj je neposreden in partnerski stik med Policijo in državljani najboljša garancija za večje zaupanje v delo Policije ter za izboljšanje njenega ugleda.
Glede združevanja policijskih uprav, smo imeli nekatere pomisleke, zagotovljeno pa nam je bilo, da je šlo predvsem za racionalizacijo upravno-administrativnih funkcij in da nobenemu delavcu zaradi reorganizacije ni prenehalo delovno razmerje, skupni stroški poslovanja pa se bodo vseeno znižali.
Na področju ureditve delovnopravnih razmerij predlagani zakon sicer odstopa od nekaterih določb Zakona o javnih uslužbencih, kar pa se nam zdi sprejemljivo zaradi posebnosti dela poklica policista in zaradi primerljivosti z ureditvijo v nekaterih drugih področnih zakonih, kot je npr. Zakon o obrambi ali Zakon o službi v Slovenski vojski.
Največ polemik ob predlogu zakona se je v javnosti pojavilo glede načina imenovanja direktorja policije in nalog oziroma statusa Nacionalnega preiskovalnega urada.
V poslanski skupini SLS vidimo vlogo NPU-ja v okrepitvi NPU-ja ter vzpostavitvi jasne linije odgovornosti znotraj sistema policije. Zato mora NPU delovati kot neke vrste vrh kriminalistične policije, ki deluje učinkovito v povezavi z ostalimi preiskovalnimi organi z namen hitrega odkrivanja in preganjanja ter preprečevanja najhujših kriminalnih dejanj. Če bi ta urad v preteklosti deloval tako kot bi moral in kot se je od njega pričakovalo, bi zagotovo roka pravice dosegla marsikaterega tajkuna in bi bilo odkrivanje gospodarskega kriminala uspešno in pravočasno.
Glede pomislekov, ki jih nekateri izražajo o načinu imenovanja direktorja policije, pa je treba poudariti, da se postopek vrača nazaj, pred čas, ko je ministrica v prejšnjem mandatu postopek prilagodila po svoji meri.
Minister mora imeti možnost predlagati kandidata in komisija možnost, da kandidata zavrne, če meni da ni ustrezen, kar je primerljivo z evropskimi predpisi. Slabša rešitev od tega je zagotovo sedanja ureditev, ko je direktor policije praktično nezamenljiv. S tem ne zagovarjamo, da bi morala biti policija podrejena ali odvisna od vlade ali ministra, vsekakor pa mora pristojni minister, ki objektivno odgovarja tudi za delo policije, imeti možnost imenovati na mesto direktorja človeka, za katerega oceni, da bo odgovorno in strokovno vodil delo policije, v korist in varnost slehernega, ki se znajde na ozemlju Republike Slovenije.
V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ocenjujemo, da predlagane spremembe pomenijo optimalnejšo organizacijo Policije, ki bo lahko tako opravljala svojo funkcijo bolj učinkovito in bolj odgovorno. V še večjo korist in varnost državljank in državljanov. Zato ocenjujemo, da je predlagani zakon primeren za nadaljnjo obravnavo in ga bomo soglasno podprli.